Kadmii

Kadmii (Cd — cadmium latinan kelel) om 48nz' himine element himižiden elementoiden periodižes tabludes. Sen sijaduz om kahtendestoštkümnendes gruppas (vanhtunuden klassifikacijan mödhe — kahtenden gruppan laptalagruppas, IIB), tabluden videndes periodas.

Element om harv Man kores, 130 mg tonnas. Germanine Fridrih Štromajer-himik avaiži kadmijan vl 1817, nimiti sidä Amuižen Grekanman Kadm-personažan mödhe. Sadas cinkan kivendon ümbriradmiženke, läz 20 tuhad tonnoid vodes, makstihe 3 US$ kilogrammas vn 2011 elokus.

Kadmii da sen ühtnendad oma morijad. Metall om kancerogenine.

Kadmii om pehmed tagokaz plastine hobedaižvauged päličmänendmetall. Kristalline segluz om geksagonaline. Kadmiikaluine ližadusita räzäidab koverduses tinan kartte.

Atommass — 112,411. Ninevuz (normaližiš arvoimižiš) — 8,65 g/sm³. Suladandlämuz — 594,22 K (321,07 C°). Kehundlämuz — 1040 K (767 C°).

Londuseline kadmii kogoneb kahesas stabiližes izotopaspäi, niišpäi kaks' oma radioaktivižed vähän: ¹⁰⁶Cd (1,25 %), ¹⁰⁸Cd (0,89 %), ¹¹⁰Cd (12,47 %), ¹¹¹Cd (12,8 %), ¹¹²Cd (24,11 %), ¹¹³Cd (12,23 %, T_½ = 8,04 × 10¹⁵ vot, kändase indijaks), ¹¹⁴Cd (28,75 %), ¹¹⁶Cd (7,51 %, T_½ = 2,8 × 10¹⁹ vot, kändase tinaks). Niiden ližaks tetas 30 ratud radioaktivišt izotopad 95..132 atommassanke da kaks'toštkümne izomärad. Kaikiš hätkemban ¹⁰⁹Cd-izotopan pol'čihodamižen pord om 461,4 päivest, sid' ¹¹⁵Cd (T_½=53,5 časud) i kadmii-107 (6,5 časud), mugažo ^113mCd-izomär (T_½= 14,1 vot), ^115mCd-izomär (44,6 päivest) i ^117mCd-izomär (3,36 časud). Radioaktivižed izotopad hajetas β- i protonižen (nomerad 97, 98), α, β- i protonižen (nomer 99), β- i neitronižen (nomer 130) vai muite β-čihodamižen (kaik toižed) kal't, kändasoiš hobedaks vai indijaks, izotop 97 — hobedaks i palladijaks, kadmii-99 — hobedaks, palladijaks i rodijaks.

Ottas kävutamižhe kadmijan kaht videndest metalližtegesiden korrozijanvastaižeks krepindaks. Ližatas elementad alendamha tinadusen lämut i juvelirižes tehmižes. Tehtas mineraližid mujuid kadmijan sul'fidoišpäi i selenidoišpäi. Kävutadas akkumulätorbatarejiden elektrodikš. Hüvä termoelektrine material. Kadmijan ftoroborat om tarbhaine flüs alüminijan tinadusen täht.

• Kadmii webelements.com-saital. (angl.)
• Kirjutuz kadmijas Himižiden elementoiden populärižes n-t.ru-kirjištos. (ven.)

Kadmii Vikiaitas