Kositrov(II) oksid

Kositrov(II) oksid

Imena
IUPAC ime kositrov(II) oksid
Druga imena stano oksid, kositrov monoksid
Identifikatorji
Številka CAS	21651-19-4
3D model (JSmol)	Interaktivna slika
ECHA InfoCard	100.040.439
EC število	244-499-5
PubChem CID	88989
RTECS število	XQ3700000
CompTox Dashboard (EPA)	DTXSID2066723
InChI InChI=1S/O.Sn
SMILES O=[Sn]
Lastnosti
Kemijska formula	SnO
Molska masa	134,709 g/mol
Videz	črn ali rdeč (brezvoden) ali bel (hidriran)
Gostota	6,45 g/cm3
Tališče	1.080 °C (1.980 °F; 1.350 K)
Topnost v vodi	netopen
Struktura
Kristalna struktura	tetragonalna
Termokemija
Standardna molarna entropija So298	56 J•mol−1•K−1[2]
Std tvorbena entalpija (ΔfH⦵298)	−285 kJ•mol−1[2]
Nevarnosti
Plamenišče	ni vnetljiv
Sorodne snovi
Drugi anioni	kositrov sulfid kositrov selenid kositrov telurid
Drugi kationi	ogljikov monoksid silicijev monoksid germanijev(II) oksid svinčev(II) oksid
Sorodno kositrovi oksidi	kositrov dioksid
Če ni navedeno drugače, podatki veljajo za material v standardnem stanju pri 25 °C, 100 kPa).
Sklici infopolja

Kositrov(II) oksid, kositrov monoksid ali stano oksid je kositrova anorganska spojina s formulo SnO. Spojina ima dve obliki: stabilno modro-črno in metastabilno rdečo obliko.

Modro-črni SnO se lahko pripravi s segrevanjem kositrovega(II) oksid hidrata SnO.xH₂O (x<1), ki nastane v reakciji kositrovih(II) soli z alkalijami, na primer NaOH:^[3]

${\displaystyle ~{\mathsf {Sn(OH)_{2}{\xrightarrow {100^{o}C,N_{2}}}SnO+H_{2}O}}}$

Metastabilni rdeči SnO se lahko pripravi z blagim segrevanjem precipitata, ki nastane z delovanjem raztopine amonijaka na kositrove(II) soli.

SnO nastane tudi z redukcijo kositrovega dioksida s kositrom:

${\displaystyle ~{\mathsf {SnO_{2}+Sn{\xrightarrow {1000^{o}C}}2SnO}}}$

in v reakciji kositrovega(II) klorida z natrijevim karbonatom

${\displaystyle ~{\mathsf {SnCl_{2}+Na_{2}CO_{3}{\xrightarrow {900^{o}C,N_{2}}}SnO+2NaCl+CO_{2}}}}$

Čisti SnO se v laboratoriju lahko pripravi z nadzorovanim segrevanjem kositrovega(II) oksalata brez prisotnosti zraka v atmosferi CO₂. Metoda je uporabna tudi za pripravo železovega(II) oksida in manganovega(II) oksida:^[4][5]

${\displaystyle ~{\mathsf {SnC_{2}O_{4}{\xrightarrow {100^{o}C,N_{2}}}SnO+CO_{2}+CO}}}$

Kositrov(II) oksid na zraku gori s temno zelenim plamenom in preide v kositrov dioksid (SnO₂):

${\displaystyle ~{\mathsf {2SnO+O_{2}{\xrightarrow {>220^{o}C}}2SnO_{2}}}}$

Pri segrevanju v inertni atmosferi najprej disproporcionira v kovinski Sn in Sn₃O₄, ki pri nadaljnjem segrevanju razpade v SnO₂ in Sn:^[3]

${\displaystyle ~{\mathsf {4SnO\longrightarrow Sn_{3}O_{4}+Sn}}}$

${\displaystyle ~{\mathsf {Sn_{3}O_{4}\longrightarrow 2SnO_{2}+Sn}}}$

SnO je amfoteren. Z raztapljanjem v močnih kislinah nastanejo kositrove(II) soli

${\displaystyle ~{\mathsf {SnO+H_{2}SO_{4}\longrightarrow {}SnSO_{4}+H_{2}O}}}$

${\displaystyle ~{\mathsf {SnO+3HCl\longrightarrow H[SnCl_{3}]+H_{2}O}}}$

V zelo kislih raztopinah nastanejo tudi ionski kompleksi Sn(OH₂)²⁺
₃ in Sn(OH)(OH₂)⁺
₂, v manj kislih raztopinah pa Sn3(OH)²⁺
₄.^[3]

Z raztapljanjem v močnih bazah nastanejo staniti

${\displaystyle ~{\mathsf {SnO+NaOH+H_{2}O{\stackrel {20^{o}C}{\rightleftarrows }}Na[Sn(OH)_{3}]}}}$

${\displaystyle ~{\mathsf {SnO+2NaOH{\xrightarrow {400^{o}C}}Na_{2}SnO_{2}+H_{2}O}}}$

ki vsebujejo ion Sn(OH)⁻
₃.^[3] Obstojni so tudi nekateri brezvodni staniti, na primer K₂Sn₂O₃ in K₂SnO₂.^[6][7][8]

Z vodikom se reducira v elementarni kositer:

${\displaystyle ~{\mathsf {2SnO+H_{2}{\xrightarrow {>?^{o}C}}2Sn+H_{2}O}}}$

Redukcijske lastnosti SnO so pomembne na primer za proizvodnjo tako imenovanega »bakreno rubinastega stekla«.^[9]

V strokovni literaturi so opisane tri modifikacije kositrovega oksida SnO.

• Najbolj znan modro črni tetragonalni SnO, ki kristalizira enako kot α-PbO (prostorska skupina P 4/nmm). Grobi kristali so modro črni in pri drobljenju porjavijo. Naravni α-SnO je redek mineral romarhit.^[10][11]
• Pri normalnem tlaku je do temperature 270 °C obstojen metastabilni rdeči ortorombski SnO (prostorska skupina P bcn), ki pod pritiskom ali v stiku z SnO preide v obliko α-PbO.
• Druga rdeča modifikacija ima neznano kristalno strukturo.

Nekatere oblike SnO so tudi nestehiometrične.^[12]

Večina kositrovega(II) oksida se predela, večino v kositrove trivalentne spojine in soli. Nekaj se ga porabi za barvanje stekla v rubinasto barvo, nekaj pa kot katalizator v esterifikacijah.

Keramika, ki vsebuje cerov(III) oksid in dodatek kositrovega(II) oksida, se uporablja za osvetlljevanje z UV svetlobo, ker absorbira svetlobo z valovno dolžino 320 nm in emitira svetlobo z valovno dolžino 412 nm.^[13]