Industrija 4.0

Industrija 4.0, imenovana tudi četrta industrijska revolucija, se nanaša na trenutni trend avtomatizacije in prenosa podatkov v proizvodnih tehnologijah. Vključuje kiber-realni sistem, internet stvari, računalništvo v oblaku in kognitivno računalništvo.^[1][2]

Industrija 4.0 predstavlja kar imenujemo “pametne tovarne”. Z modularno strukturiranimi pametnimi tovarnami, kiber-realnimi sistemi nadzorujejo procese in ustvarijo virtualno kopijo sveta, ter na podlagi tega sprejema decentralizirane odločitve. Skozi internet stvari, kiber-realni sistemi komunicirajo in sodelujejo drug z drugim, prav tako pa lahko sodelujejo še z ljudmi v živo, tako interno, kot tudi preko celotne organizacijske strukture, katero nudijo in uporabljajo vsi sodelujoči v vrednostni verigi.^[2][3]

Predvsem bi lahko naslednje tehnologije povzeli kot štiri komponente, ki definirajo izraza “industrija 4.0” ter “pametne tovarne”:

• Kiber-realni sistemi
• Internet stvari
• Računalništvo v oblaku
• Kognitivno računalništvo^[4]

S pomočjo kiber-realnih sistemov, kateri nadzirajo procese, lahko oblikujejo virtualno kopijo realnega sveta. Tako imajo tej sistemi moč decentraliziranega odločanja samostojno, ter tako dosežejo višjo stopnjo avtonomije. Rezultat tega, je omrežje s širokim spektrom tehnologij ki ustvarjajo dodatno vrednost.^[4]

Industrija 4.0 je nastala zaradi potrebe po izboljšavah - večja učinkovitost, lažji pregled nad stroški, logistiko ipd.^[5] Industrija 4.0 prinaša veliko koristi. Tri najpogostejše koristi vključujejo optimizacijo kompleksnih proizvodnih procesov, preobrazbo proizvodnje in vzpostavitev oddaljenega dostopa z nadzorom.^[6][7]

Industrija 4.0 omogoča reševanje kompleksnih problemov proizvodnih procesov. Proizvodnja se lažje prilagaja spreminjajočemu povpraševanju, spremembam produktov in celovito omogoča hitrejšo vpeljavo inovacij.^[6][8]

Preobrazba proizvodnje omogoča skrajšanje proizvodnih ciklov, dvig kakovosti proizvodov in povečanje učinkovitosti kadar se proizvaja produkt v manjših količinah. Industrija 4.0 preobrazi izoliran proizvodni proces v integriran poslovni proces z deljenjem podatkov o stanju proizvodnje.^[6][8]

Vsi pridobljeni podatki v podjetju se iz povezanih naprav preko omrežne povezave neprestano shranjujejo na oblaku. Takšna vrsta shranjevanja omogoča pridobitev dostopa do naprav kadar smo oddaljeni. Poleg tega nam Industrija 4.0 omogoči tudi večjo kontrolo nad delovanjem naprav.^[6][8]

Industrija 4.0 spreminja osnovo konkurence v proizvodnji. Za futuristično vizijo se to morda sliši kot pretiravanje, vendar ni. Industrija 4.0 se je pojavil ne le kot pristop k uporabi novih tehnologij, ampak kot bistvena sprememba proizvodnje. Industrija 4.0 bo omogočila veliko večjo okretnost, ne da bi pri tem žrtvoval kakovost, stroške ali hitrost.^[9]

Nekaj prednosti Industrije 4.0

• Izboljšana produktivnost
• Izboljšana učinkovitost
• Večja izmenjava znanja in medsebojno sodelovanje
• Prilagodljivost in okretnost
• Lažja zagotovitev skladnosti
• Boljša izkušnja s strankami
• Zmanjšanje stroškov
• Ustvarjanje možnosti za inovacije
• Višji prihodki
• Povečana donosnost
• Pridobivanje donosnosti naložbe^[10]

Čeprav je Industrija 4.0 nemška državna iniciativa, ki je bila prvič javno omenjena na Hannovrskem sejmu leta 2010, se v zadnjem času čedalje več govori o četrti industrijski revoluciji in prednostmi, ki jih le-ta prinaša tudi v Sloveniji. Prej omenjene pametne tovarne so bile dodane kot eden izmed stebrov "Strategije pametne specializacije", ki je bila potrjena s strani slovenske vlade.^[11][12]

Na slovenskem trgu je prisotnih nekaj podjetij ki v svetovnem merilu predstavljajo pravo konkurenco, čeprav je o Industriji 4.0 zaenkrat več govora v Evropi. Podjetje RLS Merilna Tehnika se ukvarja z razvijanjem robotskih krmilnikov, ki so integrirani v koleno, zapestja ter komolce robotskih sklepov. Med drugimi sta bolj znani tudi RoboticsX ki sicer posluje v Nemčiji, vendar so ga ustanovili slovenski inženirji ter Lama Avtomatizacija, ki se ukvarja z avtomatizacijo.^[5]  

Prvine koncepta Industrije 4.0 lahko zasledimo predvsem v proizvodno usmerjenih podjetjih, vendar ne samo tu; energetika, bančništvo in elektronika so le ene izmed hitro-rastočih industrij ki bodo kmalu dohitela proizvodna podjetja. V lesni industriji sta Industrija 4.0 in internet stvari (IoT) v Sloveniji prisotna v več kot 57% podjetjih, medtem, ko so ostali pri implementaciji teh dveh konceptov popolni začetniki. Največje ovire seveda predstavljajo visoke investicije, premajhna pomoč države ter pa pomanjkanje digitalnih kompetenc (predvsem pri starejših delavcih).^[13] 

Industrija 4.0 je nastala predvsem zaradi potrebe po izboljšavah na področju učinkovitosti, izboljšanem pregledu nad stroški, logistiko ipd. V Sloveniji je število podjetij ki izpolnjujejo vse potrebne pogoje za predelavo plastike da bi lahko govorili o četrti industrijski revoluciji, zelo malo. Čedalje več podjetij pa začenja razmišljati v tej smeri, saj bo tehnologija zagotovo še naprej napredovala z najmanj takšno hitrostjo, kot do sedaj. Seveda, bo to zahtevalo zaposlene ki presegajo zmogljivosti robotov, ter neprestano nadgrajevanje znanja. Nekatera delovna mesta bodo postala zastarela, medtem ko bo koncept Industrije 4.0 omogočil tudi povsem nova delovna mesta.^[5][14]

1. ↑ Hermann, Mario; Pentek, Tobias; Otto, Boris (Januar 2016). »Design Principles for Industrie 4.0 Scenarios«. 2016 49th Hawaii International Conference on System Sciences (HICSS). IEEE. doi:10.1109/hicss.2016.488. ISBN 978-0-7695-5670-3.
2. ↑ ^{2,0 2,1} »Ocean Shipping Container Availability Report. December 19, 2012«. 19. december 2012. {{navedi revijo}}: Sklic magazine potrebuje|magazine= (pomoč)
3. ↑ Kagermann, Henning (2014). Industrie 4.0 in Produktion, Automatisierung und Logistik. Wiesbaden: Springer Fachmedien Wiesbaden. str. 603–614. ISBN 978-3-658-04681-1.
4. ↑ ^{4,0 4,1} Lasi, Heiner; Fettke, Peter; Kemper, Hans-Georg; Feld, Thomas; Hoffmann, Michael (19. junij 2014). »Industry 4.0«. Business & Information Systems Engineering. Zv. 6, št. 4. str. 239–242. doi:10.1007/s12599-014-0334-4. ISSN 1867-0202.
5. ↑ ^{5,0 5,1 5,2} »Učinkovito – učinkoviteje – industrija 4.0 | Polycom«. Pridobljeno 28. maja 2020.
6. ↑ ^{6,0 6,1 6,2 6,3} »Industrija 4.0 in oprema za industrijsko avtomatizacijo«. Tipteh d.o.o. Pridobljeno 28. maja 2020.
7. ↑ »The Main Benefits and Challenges of Industry 4.0 Adoption in Manufacturing«. www.infopulse.com (v ameriški angleščini). Pridobljeno 28. maja 2020.
8. ↑ ^{8,0 8,1 8,2} »What is Industry 4.0? | The Industrial Internet of Things (IIoT) | Epicor MENA«. www.epicor.com. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 26. maja 2020. Pridobljeno 28. maja 2020.
9. ↑ »Six benefits of Industrie 4.0 for businesses«. Control Engineering (v ameriški angleščini). 25. maj 2017. Pridobljeno 29. maja 2020.
10. ↑ Moran, Keith (1. avgust 2018). »Benefits of Industry 4.0«. SL Controls (v angleščini). Pridobljeno 29. maja 2020.
11. ↑ Detlef, Zuehlke (3. junij 2009). »SmartFactory - a Vision Becomes Reality«. 13th IFAC Symposium on Information Control Problems in Manufacturing. Elsevier. doi:10.3182/20090603-3-ru-2001.00003. ISBN 978-3-902661-43-2.
12. ↑ Herakovič, Niko (2016). »Nekateri tehnološki izzivi Indurije 4.0« (PDF). Ventil. Pridobljeno 29. maja 2020.^{[mrtva povezava]}
13. ↑ Šeruga, Vasja (2019). »Industrija 4.0 v slovenski lesni panogi«. repozitorij.uni-lj.si. Pridobljeno 29. maja 2020.
14. ↑ »Kako z digitalizacijo do boljšega kazalnika učinkovistosti proizvodnje« (PDF). 28. junij 2018.^{[mrtva povezava]}