Pojdi na vsebino

Donald Trump

Uredi povezave
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Donald Trump
Uradni portret, 2017
Uradni portret, 2017
47. predsednik ZDA
Nastop funkcije
20. januar 2025
PodpredsednikJD Vance
SucceedingJoe Biden
45. predsednik Združenih držav Amerike
Na položaju
20. januar 2017 – 20. januar 2021
PodpredsednikMike Pence
PredhodnikBarack Obama
NaslednikJoe Biden
Osebni podatki
RojstvoDonald John Trump[1]
14. junij 1946({{padleft:1946|4|0}}-{{padleft:6|2|0}}-{{padleft:14|2|0}})[2][3][…] (78 let)
bolnišnica Jamaica, New York[d], New York[3][1]
NarodnostZdružene države Amerike Američan
Politična strankaRepublikanska
ZakonciMelania Trump (od 2005)
OtrociDonald Trump Jr., Ivanka Trump, Eric Trump, Tiffany Trump, Barron Trump
StaršiFred Trump, Mary Anne MacLeod
Poklictajkun, investitor, restavrater, politik, voditelj resničnostne oddaje, investitor v nepremičnine, televizijski producent, filmski producent, pisatelj, igralec, generalni direktor, teoretik zarote, trgovec, poslovnež, podjetnik
Verska opredelitev
Prezbiterijanstvo
Podpis

Donald John Trump, ameriški poslovnež, televizijska osebnost in politik, 45. in 47.predsednik ZDA, * 14. junij 1946, New York, Združene države Amerike.

Trump se je rodil in je odrastel v četrti Queens mesta New York. Študiral je na univerzi Fordham in diplomiral na poslovni šoli Wharton na Univerzi Pensilvanije. Leta 1971 je prevzel upravljanje družinskih nepremičnin, podjetje preimenoval v korporacijo Trump (The Trump Organization) in ga razširil iz Queensa in Brooklyna na Manhattan. Podjetje je gradilo in obnavljalo nebotičnike, hotele, kazinoje in igrišča za golf. Trump je pozneje ustanovil več drugih podjetij. Od leta 1996 do leta 2015 je imel v lasti lepotno tekmovanje Miss Universe, od leta 2003 do leta 2015 je produciral in vodil resničnostni šov Vajenec. Medijska družba Forbes je leta 2020 ocenila, da ima Trump v lasti premoženje v vrednosti 2,1 milijarde ameriških dolarjev.

Trump je leta 2016 na volitvah za predsednika kandidiral kot republikanec in je na strankarskih volitvah premagal 16 drugih kandidatov. Politični položaj Donalda Trumpa opisujejo kot populističen, protekcionističen in nacionalističen. Kljub temu, da mu pred volitvami večinoma niso obetali zmage, je novembra 2016 premagal kandidatko Demokratske stranke Hillary Clinton, čeprav je prejel manj glasov volivcev od nje. Postal je najstarejši predsednik ZDA s prvim mandatom in prvi brez predhodnih vojaških ali političnih izkušenj. Njegova izvolitev in politična dejanja so sprožili številne proteste. Trump je med kampanjo in predsedovanjem izrekel več neresničnih ali zavajajočih trditev, kar so mediji opisali kot do takrat nevideni pojav v ameriški politiki. Nekatere njegove komentarje in dejanja so nasprotniki in mediji označili za rasno obarvane ali rasistične.

Trump je med predsedovanjem zaradi varnosti prepovedal vstop državljanom nekaterih držav z muslimansko večino. Razglasil je razbremenilni davčni paket za posameznike in podjetja. Imenoval je tri vrhovne sodnike Neila Gorsucha, Bretta Kavanaugha in Amy Coney Barrett. Ob pandemijo bolezni COVID-19 je zmanjševal pomen grožnje virusa in nasprotoval priporočilom zdravstvene stroke. V zunanji politiki je ZDA umaknil iz transpacifiških trgovinskih pogajanj, pariškega podnebnega dogovora in dogovora o iranskem jedrskem orožju. Za glavno mesto Izraela je priznal Jeruzalem, z uvedbo uvoznih carinskih dajatev sprožil trgovinsko vojno s Kitajsko in umaknil ameriške vojake iz severne Sirije. Trikrat se je sestal s severnokorejskim voditeljem Kim Džong-unom, a pogajanja za denuklearizacijo države niso uspela.

Posebna svetovalna preiskava v letih od 2017 do 2019 je nakazala, da sta Trump in njegov volilni štab leta 2016 zaradi pričakovane politične koristi spodbujala vmešavanje Rusije v ameriške volitve, a ni našla zadostnih dokazov, da bi lahko Trumpa obtožili zarote ali »usklajevanja« z Rusijo. Potem ko je Trump pritiskal na Ukrajino, da bi ta sprožila javno preiskavo njegovih političnih tekmecev, je predstavniški dom decembra 2020 proti njemu sprožil ustavno obtožbo (impeachment) zaradi zlorabe oblasti in obstrukcije kongresa. Sledil je proces pred senatom, v katerem je bil na koncu oproščen.

Na predsedniških volitvah 2020 je Trump izgubil proti Joeu Bidnu. Izid je izpodbijal in zatrjeval, da je prišlo do volilnih prevar, domnevno pritiskal na vladne uradnike in oviral prenos oblasti. Med preštevanjem elektorskih glasov 6. januarja 2021 naj bi v govoru spodbujal svoje podpornike, naj se odpravijo na Kapitol, ki so ga slednji nato napadli in zasedli; v napadu je umrlo pet ljudi, kongres pa so morali evakuirati. Sedem dni po izgredu je predstavniški dom proti Trumpu vložil novo ustavno obtožbo zaradi vzpodbujanja upora, s čimer je postal edini pripadnik zvezne vlade z dvema ustavnima obtožbama. Tudi v drugem postopku obtožbe ni bil spoznan za krivega.

Maja 2024 je bil Trump spoznan za krivega 34 obtožb v povezavi s poneverbami dokumentov s katerimi je skušal vplivati na izid predsedniških volitev leta 2016. Trump je prvi nekdanji ameriški predsednik, ki je bil obsojen kaznivega dejanja.

Trump med igro golfa s Šinzom Abejem.

Na volitvah predsednika ZDA 2024 je ponovno kandidiral za predsednika. 14. julija 2024 je med kampanjo član Republikanske stranke izvedel poskus atentata, v katerem je bil Trump lažje ranjen.[4] Na volitvah 5. novembra je bil izvoljen za 47. ameriškega predsednika in premagal tedanjo podpredsednico Kamalo Harris. Prvič po 20 letih je kandidat Republikanske stranke zmagal ne samo po elektorskih, ampak tudi po ljudskih glasovih.[5] Z izvolitvijo je prav tako postal drugi predsednik, ki je osvojil drugi nezaporedni mandat in se pridružil Groverju Clevelandu, ki mu je to uspelo leta 1892.[6]

Življenjepis

[uredi | uredi kodo]

Donald Trump se je rodil 14. junija 1946 v Queensu (New York) očetu Fredu in mami Mary Anne MacLeod. Njegov ded Friderick Trump je kot iskalec boljšega življenja v ZDA prišel iz Nemčije, zaradi birokratskih zapletov pa je moral v Združenih državah ostati trajno. Donald se je šolal na vojaški akademiji in kasneje diplomiral iz ekonomije. Leta 1971 je prevzel očetovo nepremičninsko podjetje - TRUMP.

Sodeloval je v resničnostnih šovih - najbolj znan je resničnostni šov Vajenec. Revija Forbes ga je leta 2016 uvrstila na 324. mesto med najbogatejšimi ljudmi na svetu in na 156. mesto na lestvici najbogatejših Američanov s skupnim premoženjem od 4,5 milijarde evrov.

Po tem ko sta leta 2021 podjetji Twitter in Facebook ukinili Trumpove račune, je maja istega leta ustvaril spletno stran "From the Desk of Donald J. Trump", ki je bila v manj kot mesecu dni odstranjena. Kmalu za tem je ustvaril socialno omrežje Truth Social, ki je na aplikaciji App Store na voljo od februarja 2022.

Zasebno življenje

[uredi | uredi kodo]

Trump je bil poročen trikrat. V prvem zakonu z Ivano Trump so se mu rodili trije otroci, Donald ml., Eric in Ivanka. Po ločitvi od Ivane se je poročil z Marlo Maples, s katero ima hčer Tiffany. Od leta 2005 je poročen z Melanio Trump, s katero imata sina Barrona, ki govori tudi slovensko.[7]

Politična kariera

[uredi | uredi kodo]

V politiki se je prvič preskusil leta 2000, ko je organiziral poskusno kampanjo za izvolitev za predsednika Združenih držav Amerike na predsedniških volitvah 2000. Takrat še kot predstavnik Reformne stranke Združenih držav Amerike.

Predsedniške volitve 2016

[uredi | uredi kodo]

Od 16. julija 2015 je bil vodilni kandidat Republikanske stranke na ameriških predsedniških volitvah 2016. 19. julija 2016 je na konvenciji republikanske stranke prejel uradno nominacijo stranke skupaj s podpredsedniškim kandidatom Mikom Pencom. Pod geslom "Make America Great Again!" (Naredimo Ameriko spet veliko!) je zagovarjal predvsem končanje izkoriščanja Združenih držav Amerike s strani ostalega sveta, gradnjo zidu na meji z Mehiko, ki naj bi ga slednja tudi plačala. Iz Mehike naj bi po njegovih besedah prihajali kriminalci, posiljevalci in preprodajalci mamil.

Srečanje ameriške vlade (13. marec 2017)

Njegova kampanja, ki je želela pritegniti predvsem razočarane demokratske volivce, je bila deležna mnogih kritik o ksenofobiji in seksizmu. Slednje je sprožilo več pričanj žensk, katerim bi naj Trump plačal za molčečnost ter posnetek, v katerem Trump novinarju v avtobusu pripoveduje, kako lahko osvoji žensko zaradi svojega vpliva[8]. Skoti kampanjo je Trump večkrat okrcal tudi medije in t.i. "fake news" (lažne novice), ki so o njem, njegovem življenju in družinskih članih namerno poročali lažno in negativistično.

Javnomnenjske ankete so nekoliko več možnosti za zmago namenile demokratski kandidatki Hillary Clinton, katere podpredsedniški kandidat je bil Tim Caine.

9. novembra 2016 je bil Donald Trump izvoljen za 45. predsednika Združenih držav Amerike. Čeprav Hillary Clinton dobila skoraj 3 milijone več glasov volivcev kot Trump, je ta prejel več elektorskih glasov (304 od 538 glasov)[9], ki so ga ustoličili na mesto predsednika. Zmago si je priboril v večini ameriških zveznih držav in sicer na Aljaski, v Kentuckiju, Indiani, Zahodni Virginiji, Oklahomi, Misisipiju, v Južni in Severni Karolini, Alabami, Kansasu, Wyomingu, Južni Dakoti, Severni Dakoti, tradicionalno republikanskemu Teksasu; v Arkansasu, Arizoni, Louisiani, Nebraski, Ohiou, Misuriju, v Montani, na Floridi, Idahu, v Utahu, Iowai, Georgiji, Pensilvaniji, Tennesseeiu in Wisconsinu. Po zmagi je v javnem nagovoru dejal: "obljubljam, da bom predsednik vsem Američanom" [10]. Kmalu po zmagi mu je čestital tudi takratni predsednik Barack Obama ter ga pred inavguracijo povabil na pogovor v Belo hišo.

Inavguracija je potekala 20. januarja 2017 v Washingtonu[11].

Predsedniške volitve 2020

[uredi | uredi kodo]
Trump med kampanjo, 2020.
Glavni članek: Volitve predsednika Združenih držav Amerike 2020.

Ves prvi mandat je namigoval na tudi ponovno kandidaturo in izvolitev, uradno pa je kampanjo napovedal in začel 18. junija 2019 v Orlandu.[12] V novi kampanji je slogan "Make America Great Again" ("Naredimo Ameriko spet veliko") spremenil v "Keep America Great" ("Ohranimo Ameriko veliko"), obdržal pa je podpredsedniškega kandidata Mikea Pencea.

Na volitvah je prejel 74.216.747 glasov oz. 46,8 % glasov, njegov protikandidat, demokrat Joe Biden pa 51,3 %, s čimer je bil izvoljen za novega ameriškega predsednika. Trump poraza sprva ni priznal in vložil več tožb zaradi domnevnih nepravilnostih na volitvah.[13][14] Večino teh so sodišča zavrnila. Trumpovi podporniki so protestirali na ulicah mest, 6. januarja je prišlo iz strani nekaj protestnikov do vdora v Kapitol. Trump jih je pozval, naj se vrnejo domov. Protestniki so od podpredsednika Penceja in republikanskih senatorjev zahtevali, da Bidna ne potrdijo za novega predsednika. Nekateri senatorji so na glasovanju odrekli podporo novemu predsedniku, Trump je poraz priznal 7. januarja 2021, dan po nasilnem vdoru njegovih podpornikov v Kapitol.[15][16] Zaradi izgredov je bila Trumpu izglasovana druga ustavna obtožba.[17] Trump se je odločil, da se invaguracije Joeja Bidna ne bo udeležil, se je je pa njegov podpredsednik Mike Pence.

Trumpu je bil dostop do njegovih računov preprečen že 7. januarja, le dan po vdoru v Kapitol.[18] Zaradi dolgotrajnih kršitev Facebookovih smernic in pravil je bil 4. junija blokiran do leta 2023, po preteku izgona pa se bo vodstvo odločilo, ali Trump še predstavlja narodno grožnjo.[19] Hkrati je tudi zatrdil, da je nedoločena blokada Trumpa neprimerna, Trump pa se je na blokado odzval, da je to sramota.[20] Facebook je spremenil svoje smernice, ki sedaj politike enačijo z drugimi osebami.[21]

Predsedniške volitve 2024

[uredi | uredi kodo]
Logotip Trumpove kampanje na primarnih volitvah 2024
Glavni članek: Volitve predsednika Združenih držav Amerike 2024.

Na volitvah predsednika Združenih držav Amerike 2024 ponovno kandidira za predsednika, vstop v tekmo je napovedal že 15. novembra 2022.[22][23] Bil je glavni favorit za strankarsko nominacijo in jo tudi osvojil, 12. marca 2024 je postal verjetni ("presumptive") kandidat stranke za predsednika.[24][25] Ker ni podpisal zaveze o podpori (The Loyalty Pledge) nominiranemu kandidatu stranke, je bil avtomatsko izločen iz strankarskih soočenj.[26][27] Podprla sta ga tudi kandidata, ki sta od kandidature pred oz. med primarnimi volitvami odstopila, Tim Scott in Vivek Ramaswamy.[28][29]

Logotip predsedniške kampanje Trumpa in Vancea 2024

14. julija je bil med kampanjskim mitingom v Pensilvaniji Trump tarča poskusa atentata. Obstreljen je bil v desno uho z malokalibrsko kroglo, ki jo je izstrelil strelec s strehe v bližini dogodka. V streljanju je bil ubit en izmed udeležencev mitinga, še dva pa ranjena. Ubit je bil tudi strelec, 20-letni registrirani republikanec z neznanim motivom. Poskus atentata so ostro obsodili predstavniki obeh političnih polov.[30]

Med 15. in 18. julijem je potekala Republikanska konvencija, na kateri je bil Trump uradno potrjen za kandidata, na njej pa je tudi oznanil podpredsedniškega kandidata, senatorja J. D. Vancea.[31] Na štiridnevni konvenciji sta ga podprla tudi Ron DeSantis in Nikki Haley, nasprotnika iz tekme za strankarsko nominacijo. 18. julija je uradno sprejel nominacijo.[32][33]

23. avgusta 2024 je neodvisni kandidat Robert F. Kennedy ml., sicer bivši Demokrat, umaknil kandidaturo v desetih ključnih zveznih državah in podprl Donalda Trumpa. V dolgem nagovoru državljanom je poudaril, da je Demokratska stranka postala "stranka vojn, cenzure, korupcije in big-pharme" in obsodil medijsko blokado.[34][35] Istega dne se je kot poseben gost pridružil Trumpu na predvolilnem zborovanju v Arizoni.[36] 26. avgusta je Trumpa uradno podprla še Tulsi Gabbard, nekdanja demokratska predstavnica in kandidatka za demokratsko nominacijo na volitvah 2020.[37]

Sklici in opombe

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ 1,0 1,1 1,2 Certificate of Birth Registration
  2. ↑ Person Profile // Internet Movie Database — 1990.
  3. ↑ 3,0 3,1 The Jamaica Hospital Certificate of Birth
  4. ↑ Weise, Christopher Cann, Aysha Bagchi, Josh Meyer and Elizabeth. »Thomas Matthew Crooks identified as Trump shooter at Pennsylvania political rally«. USA TODAY (v ameriški angleščini). Pridobljeno 14. julija 2024.
  5. ↑ »Zgodovinska vrnitev Trumpa: prvič zmagal tudi v absolutnem seštevku glasov«. N1INFO.si. Pridobljeno 6. novembra 2024.
  6. ↑ »For Biden and Trump, 2022 is 2020 sequel — and 2024 preview?«. Associated Press (v angleščini). Pridobljeno 25. aprila 2023.
  7. ↑ »Poslušajte, kako govori sin ameriškega predsednika: Barron Trump ima Melaniin naglas (VIDEO)«. Revija Reporter. Pridobljeno 3. marca 2019.
  8. ↑ CBS News (7. oktober 2016), Trump defends crude language from 2005 as "locker room" talk, pridobljeno 3. marca 2019
  9. ↑ »US Election 2016 Results«. BBC News (v britanski angleščini). Pridobljeno 3. marca 2019.
  10. ↑ »Trump bo kot novi predsednik ZDA prisegel 20. januarja«. RTVSLO.si. Pridobljeno 1. marca 2019.
  11. ↑ Slovenija, Multimedijski center RTV. »Inavguracija Donalda Trumpa«. RTV 4D. Pridobljeno 3. marca 2019.
  12. ↑ www.rtvslo.si https://www.rtvslo.si/svet/s-in-j-amerika/zdaj-tudi-uradno-donald-trump-znova-v-bitki-za-belo-hiso/492320. Pridobljeno 18. junija 2019. {{navedi splet}}: Manjkajoč ali prazen |title= (pomoč)
  13. ↑ Haberman, Maggie; Corasaniti, Nick; Rutenberg, Jim; Feuer, Alan; Thrush, Glenn; Gray, Kathleen (19. november 2020). »Presidential Transition Live Updates: Trump Invites State Lawmakers to White House in Bid to Subvert Election«. The New York Times (v ameriški angleščini). ISSN 0362-4331. Pridobljeno 23. novembra 2020.
  14. ↑ * »Decision Desk HQ projects that @JoeBiden has won Pennsylvania and its 20 electoral college votes for a total of 273. Joe Biden has been elected the 46th President of the United States of America. Race called at 11-06 08:50 AM EST«. 6. november 2020. Arhivirano iz spletišča dne 7. novembra 2020.
  15. ↑ Liptak, Kevin; Stracqualursi, Veronica; Malloy, Allie (7. januar 2021). »Trump publicly acknowledges he won't serve a second term day after inciting mob«. CNN. Pridobljeno 7. januarja 2021.
  16. ↑ Miller, Zeke; Colvin, Jill (8. januar 2021). »After excusing violence, Trump acknowledges Biden transition«. Associated Press. Pridobljeno 9. januarja 2021.
  17. ↑ »Druga ustavna obtožba Donalda Trumpa v senatu v ponedeljek«. Dnevnik. Pridobljeno 25. januarja 2021.
  18. ↑ »Trump responds after Facebook ban extended pending additional review«. ABC News (v angleščini). Pridobljeno 4. junija 2021.
  19. ↑ »Donald Trump banned from Facebook for at least two years«. The Independent (v angleščini). 4. junij 2021. Pridobljeno 4. junija 2021.
  20. ↑ Singman, Brooke (5. maj 2021). »Trump slams Facebook ban as 'total disgrace,' says Big Tech companies 'must pay a political price'«. Fox News (v ameriški angleščini). Pridobljeno 4. junija 2021.
  21. ↑ Isaac, Mike; Frenkel, Sheera (4. junij 2021). »Facebook Says Trump's Ban Will Last at Least 2 Years«. The New York Times (v ameriški angleščini). ISSN 0362-4331. Pridobljeno 4. junija 2021.
  22. ↑ »Trump napovedal kandidaturo za predsednika: "Ameriška vrnitev se začenja v tem trenutku"«. RTVSLO.si. Pridobljeno 26. aprila 2023.
  23. ↑ »Donald Trump announces 2024 re-election run for president«. Fox News. Pridobljeno 26. aprila 2023.
  24. ↑ »Republikanske volitve v Nevadi brez zmagovalca, Haley poražena«. RTVSLO.si. Pridobljeno 7. februarja 2024.
  25. ↑ [hhttps://www.politico.com/news/2024/03/12/donald-trump-clinches-republican-presidential-nomination-00146675 »It's official: Donald Trump is the GOP's presumptive presidential nominee«]. Politico (v angleščini). Pridobljeno 27. avgusta 2024.
  26. ↑ »Trump potrdil, da se ne bo udeležil republikanskih predsedniških soočenj«. RTVSLO.si. Pridobljeno 23. avgusta 2023.
  27. ↑ »Trump says he won't sign Republican loyalty pledge, flouting debate requirement«. AP News (v angleščini). Pridobljeno 23. avgusta 2023.
  28. ↑ »V Iowi Trump prepričljivo zmagal, drugi DeSantis, Ramaswamy odstopil od kandidature«. RTVSLO.si. Pridobljeno 16. januarja 2024.
  29. ↑ »Sen. Tim Scott endorses Trump in New Hampshire«. CNN.com (v angleščini). Pridobljeno 20. januarja 2024.
  30. ↑ »Trump shot in ear at campaign rally after major security lapse«. reuters.com. 14. julij 2024. Pridobljeno 14. julija 2024.
  31. ↑ »J. D. Vance: Še pred nekaj leti oster kritik Trumpa, zdaj njegov podpredsedniški kandidat«. RTVSLO.si. Pridobljeno 27. avgusta 2024.
  32. ↑ »Trumpa na konvenciji podprla tudi nekdanja tekmeca Haley in DeSantis«. RTVSLO.si. Pridobljeno 27. avgusta 2024.
  33. ↑ »Trump sprejel predsedniško nominacijo: Bog je bil na moji strani«. RTVSLO.si. Pridobljeno 27. avgusta 2024.
  34. ↑ »RFK Jr. to deliver address on 'path forward' amid speculation he could back Trump«. The Hill (v angleščini). Pridobljeno 27. avgusta 2024.
  35. ↑ »Bivši demokrat delno umaknil predsedniško kandidaturo in podprl Donalda Trumpa«. n1info.si. Pridobljeno 24. avgusta 2024.
  36. ↑ »Robert F Kennedy Jr suspends campaign and backs Trump«. BBC.com (v angleščini). Pridobljeno 27. avgusta 2024.
  37. ↑ »Ex-Democrat Tulsi Gabbard endorses Donald Trump in 2024 presidential race«. The Guardian (v angleščini). Pridobljeno 27. avgusta 2024.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]
Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Donald Trump.
Politične funkcije
Predhodnik: 
Barack Obama 		Predsednik Združenih držav Amerike
2017 		Trenutni nosilec naziva
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Donald_Trump&oldid=6333936«