Harpijski orel

Harpijski orel
	;
Ohranitveno stanje taksona
	; potencialno ogrožen (IUCN)
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo:	Animalia (živali);
Deblo:	Chordata (strunarji);
Razred:	Aves (ptiči);
Red:	Accipitriformes (ujede);
Družina:	Accipitridae (kragulji);
Rod:	Harpia; Vieillot, 1816
Vrsta:	H. harpyja;
Znanstveno ime
	Harpia harpyja; (Linnaeus, 1758)

Harpijski orel (znanstveno ime Harpia harpyja) je neotropska vrsta kraguljev, ki je razširjena po Srednji in Južni Ameriki.

Opis

Harpijski orel je visok okoli 90 centimetrov, njegov razpon peruti pa znaša do dva metra. Gre za enega največjih in najmočnejših orlov na svetu. Samice so večje od samcev in lahko tehtajo med 6 in 9 kilogramov,^[2]^[3] izjemoma pa tudi več.^[4] V ujetništvu je ptica z imenom Jezebel tehtala celo 12 kg, kar je najtežja znana ptica te vrste.^[5] Zgornja stran je prekrita s črnim perjem, spodnja stran je svetlo siva do bela. Preko prs do vratu poteka črna proga, a glava je bledo siva z dvojno pernato krono. Samci in samice so enako obarvani.

Kračnice (tarsusi) merijo do 13 cm in so rumene barve.^[2]^[6]

Taksonomija

Vrsto je prvi opisal Carl Linnaeus v svoji Systema Naturae leta 1758 kot Vultur harpyja.^[7] Poimenoval jo je po starogrški mitološki pošasti harpiji.

Reference

↑ »Harpia harpyja«. Rdeči seznam ogroženih vrst IUCN. Verzija 2013.2. Svetovna zveza za varstvo narave. 2013. Pridobljeno 26. novembra 2013.
↑ ^2,0 ^2,1 J. Ferguson-Lees; David A. Christie (2001). Raptors of the world. Houghton Mifflin Harcourt. str. 717–19. ISBN 978-0-618-12762-7.
↑ Thiollay, J. M. (1994). Harpy Eagle (Harpia harpyja). p. 191 in: del Hoy, J, A. Elliott, & J. Sargatal, eds. (1994). Handbook of the Birds of the World. Vol. 2. New World Vultures to Guineafowl. Lynx Edicions, Barcelona. ISBN 84-87334-15-6
↑ Trinca, C.T.; Ferrari, S.F.; Lees, A.C. »Curiosity killed the bird: arbitrary hunting of Harpy Eagles Harpia harpyja on an agricultural frontier in southern Brazilian Amazonia« (PDF). Cotinga. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 23. oktobra 2012. Pridobljeno 28. marca 2013.
↑ Wood, The Guinness Book of Animal Facts and Feats. Sterling Pub Co Inc. (1983), ISBN 978-0-85112-235-9.
↑ Steve N. G. Howell (30. marec 1995). A Guide to the Birds of Mexico and Northern Central America. Oxford University Press. ISBN 978-0-19-854012-0.
↑ Linnaeus, C (1758). Systema naturae per regna tria naturae, secundum classes, ordines, genera, species, cum characteribus, differentiis, synonymis, locis. Tomus I. Editio decima, reformata (v latinščini). Holmiae. (Laurentii Salvii). str. 86. V. occipite subcristato.

Zunanje povezave

Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Harpijski orel.

Podatki in fotografije na AnimalSpot.net
Posnetki na Internet Bird Collection
San Diego Zoo info
Podatki in fotografije Arhivirano 2011-07-07 na Wayback Machine.

Ta članek o ptičih je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite.

[IUCN-1] »Harpia harpyja«. Rdeči seznam ogroženih vrst IUCN. Verzija 2013.2. Svetovna zveza za varstvo narave. 2013. Pridobljeno 26. novembra 2013.

[RaptorsWorld-2] 2,0 ^2,1 J. Ferguson-Lees; David A. Christie (2001). Raptors of the world. Houghton Mifflin Harcourt. str. 717–19. ISBN 978-0-618-12762-7.

[HBW-3] Thiollay, J. M. (1994). Harpy Eagle (Harpia harpyja). p. 191 in: del Hoy, J, A. Elliott, & J. Sargatal, eds. (1994). Handbook of the Birds of the World. Vol. 2. New World Vultures to Guineafowl. Lynx Edicions, Barcelona. ISBN 84-87334-15-6

[4] Trinca, C.T.; Ferrari, S.F.; Lees, A.C. »Curiosity killed the bird: arbitrary hunting of Harpy Eagles Harpia harpyja on an agricultural frontier in southern Brazilian Amazonia« (PDF). Cotinga. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 23. oktobra 2012. Pridobljeno 28. marca 2013.

[5] Wood, The Guinness Book of Animal Facts and Feats. Sterling Pub Co Inc. (1983), ISBN 978-0-85112-235-9.

[Howell-6] Steve N. G. Howell (30. marec 1995). A Guide to the Birds of Mexico and Northern Central America. Oxford University Press. ISBN 978-0-19-854012-0.

[7] Linnaeus, C (1758). Systema naturae per regna tria naturae, secundum classes, ordines, genera, species, cum characteribus, differentiis, synonymis, locis. Tomus I. Editio decima, reformata (v latinščini). Holmiae. (Laurentii Salvii). str. 86. V. occipite subcristato.

[1]