Tekija (verska zgradba)
Tekija (iz perzijskega tekke, arabsko زاوية, tekye, turško tekke), islamska verska stavba, v kateri so se zbirali, stanovali in opravljali svoje verske obrede derviši (sufiji).
V tekiji je bil prostor za skupne obrede (semahan), stanovanje čuvaja ali glavnega derviša, v nekaterih tudi prostori za popotnike in romarje (musafirhan). Ob tekiji je bila običajno grobnica (türbe) in manjše pokopališče za ugledne derviše.
Najbolj poznane tekije na prostoru bivše Jugoslavije so v Skopju, Tetovu (Arabati Baba Teḱe), Sarajevu (Hadži-Sinanova tekija) in Blagaju ob izviru Bune pri Mostarju.
Khanqah
[uredi | uredi kodo]Khanqah (perzijsko: خانقاه) ali khangah (perzijsko: خانگاه; prečrkovano tudi kot khankah, khaneqa, khanegah ali khaneqah; tudi arabizirano hanegah, hanikah, hanekah, khankan), znano tudi kot ribat (رباط), je stavba, zasnovana posebej za zbiranje sufijske bratovščine ali tariqa in je prostor za duhovno prakso in versko izobraževanje.[1] Khanqah je običajno velika stavba z osrednjo dvorano in manjšimi prostori na obeh straneh.[2] Tradicionalno je bila kahnqah stanovanje za sufije, ki ga je sponzorirala država.[3] Njihova primarna naloga je, da jim zagotovijo prostor za družbeno življenje asketizma. Z njimi so pogosto prizidane stavbe, namenjene javnim službam, kot so bolnišnice, kuhinje in prenočišča. Khanqah so financirali ajubidski sultani v Siriji, zangidski sultani v Egiptu in delhijski sultani v Indiji v zameno za sufijsko podporo njihovim režimom.[4][3][5]
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ Berkey, Jonathan Porter (2003). The formation of Islam : religion and society in the Near East, 600-1800. New York: Cambridge University Press. ISBN 0-521-58214-8. OCLC 50476676.
- ↑ Foundation, Encyclopaedia Iranica. »Khanqah«. iranicaonline.org (v ameriški angleščini). Pridobljeno 5. decembra 2022.
- ↑ 3,0 3,1 Hofer, Nathan (2015). The popularisation of Sufism in Ayyubid and Mamluk Egypt, 1173-1325. Edinburgh. ISBN 978-0-7486-9422-8. OCLC 919188147.
- ↑ Hussain, Pirzada Athar (2021), Chauhan, Abha (ur.), »Sufism and the Khanqah of Baba Ghulam Shah Badshah in Shahdara Sharief: An Ethnographic Fathom«, Understanding Culture and Society in India: A Study of Sufis, Saints and Deities in Jammu Region (v angleščini), Singapore: Springer, str. 33–58, doi:10.1007/978-981-16-1598-6_3, ISBN 978-981-16-1598-6, S2CID 238049797, pridobljeno 5. decembra 2022
- ↑ Irfan, Lubna (2018). »Medieval Indian Madrasas«. Proceedings of the Indian History Congress. 79: 260–269. ISSN 2249-1937. JSTOR 26906255.
Vir
[uredi | uredi kodo]- M. Hattstein, P. Delius (2000), Islam: Art and Architecture, ISBN 3-8290-2558-0.