Glukoza
 |
  
| |
| Splošno | |
| Ime | glukoza |
| Drugi nazivi | grozdni sladkor, krvni sladkor, dekstroza |
| Kemijsko ime | 6-(hidroksimetil)oksan-2,3,4,5-tetrol |
| Kategorija | enostavni sladkorji, ogljikovi hidrati |
| Molekulska formula | C6H12O6 |
| Število CAS | 50-99-7 |
| Kratek opis | brezbarven prašek |
| Lastnosti | |
| Molska masa | 180,16 g/mol |
| Agregatno stanje | trdnina |
| Gostota | 1,56 g/cm³ |
| Tališče | 146 °C |
| Topnost | 470 g/L (voda pri 20 °C) |
| Smrtni odmerek (peroralno) | 25,8 g/kg |
Glukoza (D-glukoza; tudi grozdni sladkor, dekstroza, krvni sladkor) je enostavni sladkor (monosaharid) z molekulsko formulo C6H12O6. V mislih imamo D-glukozo. Njen optični izomer L-glukoza se ne pojavlja v naravi.
Etimologija
[uredi | uredi kodo]Grozdni sladkor je Lowitz leta 1792 odkril v grozdju, odtod njegovo ime. Kemijski naziv glukoza je leta 1838 vpeljal Jean-Baptiste André Dumas, Friedrich August Kekulé pa je menil, da je zaradi optičnih lastnosti molekule ustreznejši naziv dekstroza (iz latinščine dexter = desni). V nasprotju z dekstrozo suče levuloza (fruktoza) polarizirano svetlobo v levo.
Biologija in biokemija
[uredi | uredi kodo]Grozdni sladkor spada med enostavne sladkorje in torej med ogljikove hidrate. Je najpomembnejši vir energije za organizem. Rdeče krvničke so zmožne dobiti energijo le iz glukoze, prav tako v normalnih razmerah tudi možgani. Slednji lahko v času stradanja pridobijo tudi do 80 % energije iz ketonskih telesc. Glukoza predstavlja okoli 0,1 % mase krvi. Krvne koncentracije glukoze uravnavata hormona insulin in glukagon.
Glukoza se lahko v organizmu s procesi glikolize, oksidativne dekarboksilacije in citratnega ciklusa popolnoma presnovi do vode in ogljikovega dioksida. Ob preobilju glukoze v organizmu lahko le-ta preko vmesnega presnovka acetil-CoA vstopa v sintezo maščobnih kislin. Presežni del glukoze se skladišči tudi v obliki glikogena. Zaloge glikogena se nahajajo zlasti v jetrih in skeletnem mišičju. Presnovne poti glukoze so natančno uravnane s hormoni.
