Rtiščevo
Lidnanznam |
Flag |
Valdkund | Venäma |
Eläjiden lugu (2021) | 38,030 ristitud |
Pind | 32,95 km² |
Pämez' | Vladimir Kalämin (sügüz'ku 2018—) |
Telefonkod | +7−84 540-xx-xxx |
Avtokod | 64, 164 |
Aigvö | UTC+4 (MSK+1) |
Rtiščevo (ven.: Рти́щево) om Venäman lidn, lidnankund da raudtesol'm Saratovan agjan lodehes. Se om Rtiščevon rajonan administrativine keskuz.
Istorii
[vajehta | vajehtada lähtetekst]Eländpunktan aluz om pandud 17. voz'sadal, mainitase vspäi 1666. Edel 1723 vot žilon nimituz oli Pokrovskoje, sid' pomeššikoiden Rtiščevad-rodun kanzannimen mödhe, hö oliba žilon pidajikš vhesai 1794. Toine oli Rtiščevo-žilo raudtestancijanno vspäi 1871. Žilo raudtestancijanno sai lidnan statusad vn 1925 6. päiväl kezakud. Ühtištuihe endevanhad Rtiščevo-žilod lidnanke vl 1974.
Rtiščevo šingotase mašinansauvomižen «Argon»-tegimel (elektromagnitižed ajaimed, kaičendsistemad, käroudusen indikatorad, mebel'furnitur, mašinad vaumičemha heinäd da villäd živatoile sötkeks), magaduzsijansobiden da koditekstilin tegimel, sömtegimištol (kanafabrik ümbriradajanke tehmiženke), mugažo asfal'ttegim radab.
Geografijan andmused
[vajehta | vajehtada lähtetekst]Lidn sijadase rajonan keskuzpalas, Ol'šank-jogen (ven.: Ольшанка 42 km pitte) i Iznajir-jogen keskes (ven.: Изнаир 98 km pitte), 210 m ü.m.t. keskmäižel korktusel. Ol'šank-jogi om lidnan pohjoižröunaks, molembad joged oma Hopran üläjoksmusen hurad ližajoged. Matkad Penzan agjhasai om 20 km pohjoižhe orhal, Saratovhasai om 167 km päivnouzmha-suvipäivnouzmha orhal, 197 km avtotel vai raudtel. Lähembaižed lidnad oma Serdobsk (Penzan agj) 37 km pohjoižpäivnouzmha orhal, 48 km avtotel vai raudtel, i Arkadak 41 km suvhe-suvipäivlaskmha orhal, 52 km avtotel vai raudtel. Sodalendimport om koumes kilometras lodeheze lidnaspäi.
Rtiščevo om lidnankundan (municipaližen ühtnikan) üks'jäine eländpunkt. Lidnankundan pind — 32,95 km².
Eläjad
[vajehta | vajehtada lähtetekst]Vn 2010 Venäman rahvahanlugemižen mödhe lidnan da lidnankundan eläjiden lugu oli 41 289 ristitud, rajonan viž seičemendest. Kaikiš suremb lidnan ristitišt oli 44..45 tuhad eläjid vll 1989−2003 (45 100 rist. vll 1996−1998).
Rahvahad (enamba 0,4% vl 2010): venälaižed — 94,1%, ukrainalaižed — 0,6%, armenijalaižed — 0,4%, totarlaižed — 0,4%, toižed rahvahad i rahvahuden ozutandata — 4,5%.
Ortodoksižen hristanuskondan kaks' jumalanpertid[1] oma avaitud lidnas: ph. Aleksandr Nevalaižen i ph. Mikulai-čudonsädajan.
Rtiščevon politehnine licei i Samaran valdkundaližen raudteiden universitetan filial (ende Rtiščevon raudtetransportan tehnikum)[2] oma lidnan professionaližen opendusen aluzkundoikš.
Galerei
[vajehta | vajehtada lähtetekst]-
Ujundbassein (2008)
-
Ph. Aleksandr Nevalaižen jumalanpert', vn 2005 nägu
-
Suvipäivnouzmaižen raudten palakundan sauvuz vl 2007
-
Lidnan kul'turkeskuz (2007)
-
Rtiščevo I-päraudtestancii vl 2017
Homaičendad
[vajehta | vajehtada lähtetekst]- ↑ Rtiščevon pühäpertid sobory.ru-saital. (ven.)
- ↑ Rtiščevon filial universitetan samgups.ru-saital. (ven.)
Irdkosketused
[vajehta | vajehtada lähtetekst]- Lidnankundan lehtpoled rajonan oficialižel rtishevo.sarmo.ru-saital. (ven.)
- Lidnan informacine sait (rtishevo.ru). (ven.)
Rtiščevo Vikiaitas |
Saratovan agjan lidnad | ||
Arkadak | Atkarsk | Balakovo | Balašov | Engel's | Hvalinsk | Jeršov | Kalininsk | Krasnii Kut | Krasnoarmeisk | Marks | Novouzensk | Petrovsk | Pugačov | Rtiščevo | Saratov | Šihani | Vol'sk | ||