Zasevek
| Zasevek | |
|---|---|
 | |
| Prerez jeter z vidnimi metastatskimi raščami, ki izhajajo iz raka trebušne slinavke. | |
| Specialnost | onkologija  |
| Klasifikacija in zunanji viri | |
| DiseasesDB | 28954 |
| MedlinePlus | 002260 |
Zasevek ali metastaza je prenos bolezenskega procesa iz primarnega mesta v druge dele telesa. Pogosto se nanaša na zasevek raka, torej razsoj rakavega tkiva na oddaljeno mesto telesa.[1] Beseda metastaza izhaja iz grščine (μετάστασις) in pomeni premestitev, prestavitev.
Nastanek zasevkov
[uredi | uredi kodo]Rak je nenadzorovana proliferacija celic, ki se kaže kot nenadzorovana rast celic, odsotnost njihove diferenciacije, vraščanje rakavih celic v okolno tkivo in pogosto nastopi tudi zasevanje. Med rastjo dobiva tumor hranilne snovi z difuzijo neposredno iz krvnega obtoka; ko tumor doseže določeno velikost in se razmerje med njegovima površino in prostornino dovolj zmanjša, se sproži proces angiogeneze, nastanek žilja v samem tumorju, ki oskrbuje rakave celice s hranili. Že od vsega začetka pa lahko tumor v krvni obtok odpušča rakave celice. Na živalskih modelih so ocenili, da 1-centimetrska novotvorba v 24 urah odpusti v venski krvni obtok več kot 1 milijon rakavih celic. Večina teh celic odmre, vendar pa se lahko zelo majhen delež celic (manj kot 1 na milijon) pričvrsti na žilni endotelij ter preide žilno steno ter v okolnem tkivu povzroči nastanek nove novotvorbe, ki pa je oddaljena od prvotne.[2] Tak nov tumor se imenuje metastatski oziroma sekundarni tumor. Zasevanje (metastaziranje) je ena od značilnosti rakavih (zločestih, malignih) novotvorb, po katerih se le-te ločujejo od nerakavih (benignih). Večina rakavih tumorjev zaseva, vendar z različnimi stopjami, na primer rak bazalnih celic redko tvori zasevke.[3]
Simptomi
[uredi | uredi kodo]Simptomi in bolezenski znaki so odvisni od mesta, kjer se zasevki nahajajo.
V začetnih fazah metastaziranja so pogosti zasevki v bližnjih bezgavkah. Čvrsti tumorji najpogosteje zasevajo v pljuča, kosti, jetra in možgane.[4]
Simptomi nekaterih sekundarnih tumorjev so:[4]
- pri zasevkih v bezgavkah se pogosto pojavi limfadenopatija
- pri prizadetih pljučih so pogosti kašelj, hemoptiza (izkašljevanje krvi) in dispneja
- zasevki v jetrih lahko povzročijo hepatomegalijo (povečanje jeter) in zlatenico
- zasevki v kosteh se lahko kažejo v bolečinah v kosteh in zlomih
- pri sekundarnih tumorjih v možganih se pojavljajo nevrološki simptomi, kot so glavoboli, krči in vrtoglavica.
Pri nekaterih bolnikih simptomi nasploh izostanejo.[4]
Viri
[uredi | uredi kodo]- ↑ http://lsm1.amebis.si/lsmeds/novPogoj.aspx?pPogoj=zasevek[mrtva povezava], Medicinski e-slovar, vpogled: 22. 1. 2012.
- ↑ M.H.Beers, R.S.Porter,T.V.Jones,J.L.Kaplan,M.B.Berkwits; 2006, The Merck Manual, 18. izdaja; Merck Research laboratories, str. 1143–1144.
- ↑ Kumar, Vinay; Abbas, Abul K; Fausto, Nelson; Robbins, Stanley L; Cotran, Ramzi S (2005). Robbins and Cotran pathologic basis of disease (7th ed.). Philadelphia: Elsevier Saunders.
- ↑ 4,0 4,1 4,2 National Cancer Institute: Metastatic Cancer: Questions and Answers Arhivirano 2008-08-27 na Wayback Machine.. Pridobljeno 1. 11. 2008
 | Ta medicinski članek je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite. |