Wikipedija:Slogovni priročnik/Zapisovanje svetniških imen

Ta smernica je del Slogovnega priročnika slovenske Wikipedije.. Sprejema jo velika večina urejevalcev in je standard, ki naj mu sledijo vsi sodelavci. Vendar jo je treba brati z razumom ter dopustiti občasne izjeme. Pri urejanju smernice pazite, da spremembe resnično izražajo soglasje skupnosti. Kadar o tem niste prepričani, se najprej pogovorite na pogovorni strani.

Bližnjici WP:ZSI WP:SVETNIKI

Zapisovanje svetniških imen se nanaša na vsa imena, bodisi v naslovih ali vsebini člankov, ki vsebujejo besedo sveti, oziroma vse njene sklanjatvene izpeljanke. Pomen besede sveti se sicer nanaša na posvečen status neke osebe, stvari ali pojma, ki je lahko osnova za poimenovanje neke druge stvari (na primer organizacije), v smislu pripadnosti ali zgolj spominjanja nanjo.

• V splošni (torej ne specialno verski) enciklopediji kot je Wikipedija pridevnik "sveti" v imenu članka pritiče samo tistim osebam, ki so pod njim znane v širši javnosti in se z njim pojavljajo v (posvetni) literaturi. Tako na primer sveti Peter, sveti Florjan in sveti Sava, sveti Ciril in Metod, vendar Tomaž Akvinski, Frančišek Asiški, Avguštin iz Hipona, Pij iz Pietrelcine.
• V besedilu med kratico sv. in imenom svetnika pišemo nedeljivi presledek ( ), da preprečimo prelom vrstice med njima.

• Imena cerkva so zapisana kot cerkev sv. Barbare (primer).
• Ker je število cerkva, ki so posvečene istemu svetniku, v povprečju razmeroma veliko, se naslovom člankov poleg imena cerkve doda tudi kraj, v katerem se cerkev nahaja. Sama navedba kraja sicer ne spada k imenu cerkve, je pa potrebna prav zaradi nujnosti, da se naredi razlika v razlikovanju naslovov člankov. Pod kraj ponavadi razumemo ime naselja, redkeje pa se zgodi, da je cerkev bolj znana po imenu vzpetine, na kateri se nahaja, na primer cerkev Marijinega vnebovzetja, Zaplaz, cerkev Matere Božje, Brinjeva gora, cerkev sv. Uršule, Uršlja gora.
• Kadar ima cerkev pomembnejšo vlogo, se ta izrazi z nadomestitvijo besede cerkev z ustreznim samostalnikom: bazilika, stolnica – te besede namreč že s svojim pomenom pričajo, da gre za cerkev. Ne uporabljajo pa se pridevniki, kot so župnijska, podružnična, pokopališka, samostanska, ali ko gre za navedbo veroizpovedi, rimskokatoliška, grškokatoliška, srbska pravoslavna in tako dalje. Izjema so evangeličanske cerkve, saj v imenu pogosto nimajo navedene posvetitve in se zato poimenujejo kot evangeličanska cerkev, Bodonci (primer).
• Kadar ima posamezna cerkev več pomembnih vlog, se uporabi tisto, ki je pomembnejša, ostale pa se izpusti. Če je neka cerkev hkrati in stolnica in bazilika, se jo imenuje z nazivom stolnica, saj so stolnice hierarhično najpomembnejše cerkve na področju neke škofije (Zakonik cerkvenega prava).
• Izogibamo se drugim, poljudnim imenom cerkva, ki so morda pravtako znana – primer Uršulinska cerkev, Ljubljana (Cerkev sv. Trojice, Ljubljana).
• Imena tujih cerkva prevajamo v slovenščino v skladu z uveljavljenimi imeni patrocinijev. Tako na primer angleška Our Lady in francoska Notre-Dame nista prevedena kot Naša Gospa, ampak kot Mati Božja.

• Pravila v skladu s Slovenskim pravopisom: glede na pravila slovenskega pravopisa se v besedilih zapišejo z malo začetnico, razen v naslovih. V skladu s pravopisom se tudi osebna imena, ki so vključena v imenu cerkva (v primeru, da je cerkev posvečena svetniku) vselej zapišejo z veliko začetnico. Praznik, kot je Gospodov vnebohod ali Marijino vnebovzetje, se zapiše z veliko začetnico, saj gre za osebno ime. Druga beseda je zapisana z malo začetnico.
• Pravila v skladu s teološkim pogledom Cerkve: Cerkev kot graditeljica, lastnica (v Sloveniji) in uporabnica cerkva uporablja svoj način poimenovanja sakralnih objektov, v skladu z njenim teološkim pogledom. Tako se pišejo Sveta Trojica, Sveti Duh, Gospod (nazivanje Boga), Bog vedno z veliko začetnico, saj gre za osebna imena, kar sicer ustreza tudi pravilom Slovenskega pravopisa. To velja tudi pri sklanjanih oblikah besed, na primer Božji, Gospodov ... Izjema pri imenih cerkva je, da se le pri Sveti Trojici in Svetem Duhu besedi sveti pišeta okrajšano in z malo, torej cerkev sv. Trojice, Odranci in cerkev sv. Duha, Rateče. Tak zapis ustreza tradicionalnim zapisom v literaturi.

• Cerkev sv. Katarine, Lendava
• Cerkev sv. Križa, Marezige
• Cerkev Gospodovega vnebohoda, Bogojina
• Cerkev Marijinega vnebovzetja, Turnišče
• Cerkev Srca Jezusovega, Velika Polana
• Cerkev sv. Mohorja in Fortunata, Gornji Grad
• Cerkev sv. Antona Puščavnika, Rdeči Kal
• Cerkev sv. Leopolda Mandića, Ptuj

Vsa pravila pridejo v upoštev tudi pri drugih sakralnih objektih, kot na primer:

• Kapela sv. Urbana, Bogojina
• Kapela žalostne Matere Božje, Gornji Črnci
• Kapela Marije Pomočnice, Srednja Bistrica
• Kostnica sv. Mihaela, Trebelno

• Seznam cerkva v Sloveniji
• Kategorija:Cerkve v Sloveniji
• Kategorija:Sakralni objekti v Prekmurju

• Mnogo slovenskih krajevnih imen vsebuje besedo sveti zaradi zgodovinskega poimenovanja po kakšnem svetniku ali krščanskem prazniku. V literaturi se zelo pogosto pojavljajo v okrajšani obliki. Uradna imena slovenskih krajev so zaobjeta v Registru prostorskih enot Republike Slovenije, ki je v pristojnosti Komisije za standardizacijo zemljepisnih imen. Ker so uradna imena v registru navedena v neokrajšani obliki, jih tudi v Wikipediji navajamo neokrajšano.