Valencijščina
| Valencijščina | |
|---|---|
| valencià | |
| Izgovarjava | valensiˈa |
| Materni jezik | Španija |
Št. maternih govorcev | 2,4 milijona (2004)[1] |
| Uradni status | |
Uradni jezik | V Španiji: avtonomna pokrajina Valencija |
| Regulator | Acadèmia Valenciana de la Llengua |
| Jezikovne oznake | |
| ISO 639-1 | ca |
| ISO 639-2 | cat |
| ISO 639-3 | cat |
| Glottolog | Ni |
| Linguasphere | 51-AAA-e |
 | |
Valencijščina (Valencià) je tradicionalno in uradno ime za regionalno različico katalonskega jezika, ki se govori v avtonomni deželi Valencija (Comunitat Valenciana) v Španiji. Od leta 1981 je poleg španščine uradni jezik v deželi Valencija.
Valencijščina obsega dve katalonski narečji, ki spadata v zahodno skupino katalonskih narečij: valencijsko narečje v ožjem pomenu, ki se govori v osrednjem in južnem delu dežele, ter t. i. prehodno valencijsko narečje, ki se govori na severu dežele ter v južni Kataloniji.
Zaradi dolge in pomembne literarne tradicije je valencijščina izoblikovala poseben knjižni jezik, ki ga leta 1998 ureja Valencijska jezikovna akademija (Acadèmia Valenciana de la Llengua). Knjižni jezik se v veliki meri naslanja na t. i. "pravila iz Castellóna" (normes de Castelló), ki so jih leta 1932 sprejeli katalonski in valencijski jezikoslovci na skupnem sestanku v mestu Castelló de la Plana. Namen pravil je bila uskladitev katalonske in valencijske knjižne norme. Od tedaj knjižna valencijščina sledi istim pravopisnim in slovničnim pravilom kot knjižna katalonščina, pri čemer se upoštevajo njene regionalne posebnosti. Od svoje ustanovitve leta 1998 je Valencijska jezikovna akademija razširila seznam posebnosti, ki se upoštevajo v valencijski knjižni normi, kar je povzročilo nasprotovanje nekaterih krogov.
Čeprav med jezikoslovci vlada konsenz, da je valencijščina različica katalonskega jezika, je vprašanje odnosa med valencijščino in katalonščino pereče politično vprašanje v Valenciji Valencijska jezikovna akademija priznava, da valencijščina tvori "isti jezikovni sistem" kot katalonščina, vendar obstajajo skupine (predvsem na politični desnici), ki tej trditvi nasprotujejo in trdijo, da je valencijščina samostojni jezik, podoben katalonščini. Na drugi strani obstajajo politične skupine (zlasti na levici), ki nasprotujejo uvajanju poskusom ločitve valencijščine od katalonščine in so kritični do uvajanja regionalnih posebnosti v knjižni jezik.
Tirant lo Blanch, roman srednjeveškega pisatelja Joanota Martorella, velja za najpomembnejše delo valencijske književnosti. Bonifaci Ferrer je 15. stoletju prevedel Biblijo in ta prevod velja za temelj valencijskega knjižnega jezika.
Literatura
[uredi | uredi kodo]- ↑ Luján, Míriam; Martínez, Carlos D.; Alabau, Vicente, Evaluation of several Maximum Likelihood Linear Regression variants for language adaptation (PDF), Proceedings of the sixth international conference on Language Resources and Evaluation, LREC 2008.
- ↑ M.H. Wheeler, "Catalan", in the Encyclopedia of Language and Linguistics, 2006.
- Colomina i Castanyer, Jordi, (1995). Els valencians i la llengua normativa. Textos universitaris. Alicante: Institut de Cultura "Juan Gil-Albert". ISBN 84-7784-178-0.
- Garcia Moya, Ricart (1942), Diccionari Històric del Idioma Valencià Modern, Valencia 2006, ISBN 84-934687-5-4
- Guinot, Enric (1999). Els fundadors del Regne de València. Edicions 3i4, Valencia 1999. ISBN 84-7502-592-7
- Salvador i Gimeno, Carles (1951). Gramàtica valenciana. Associació Cultural Lo Rat Penat. Valencia 1995. ISBN 84-85211-71-5 .
- Salvador i Gimeno, Carles (1963). Valencians i la llengua autòctona durant els segles XVI, XVII i XVIII. Institució Alfons el Magnànim. Valencia. ISBN 84-370-5334-X.
- Sanchis i Guarner, Manuel (1934, 1967). La llengua dels valencians. Edicions 3i4, Valencia 2005. ISBN 84-7502-082-8 .
- Ubieto Arteta, Antonio (1923, 1990), Orígenes del Reino de Valencia. Zaragoza 1979, ISBN 84-7013-154-0.
- Valor i Vives, Enric (1973). Curs mitjà de gramàtica catalana, referida especialment al País Valencià. Grog Editions, Valencia 1999. ISBN 84-85211-45-6 .
- Puerto Ferre, Teresa y Culla Hernandez, Joan Ignaci. Cronología Histórica de la Lengua Valenciana. Diputación de Valencia. Valencia. 2007. ISBN 978-84-7795-470-5.
- Puerto Ferre, Teresa. Lengua Valenciana una lengua suplantada. Diputación de Valencia. Valencia. 2006. ISBN 84-7795-406-2.
