Pojdi na vsebino

Uroš Lajovic

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Uroš Lajovic
Rojstvo4. julij 1944({{padleft:1944|4|0}}-{{padleft:7|2|0}}-{{padleft:4|2|0}}) (80 let)
Ljubljana
Državljanstvo SFRJ
 Slovenija
Poklicdirigent, univerzitetni učitelj

Uroš Lajovic, slovenski dirigent, * 4. julij 1944, Ljubljana.

Življenjepis

[uredi | uredi kodo]

Uroš Lajovic se je rodil 4. julija 1944 v Ljubljani. Svojo glasbeno pot je po študiju kompozicije pri prof. Matiji Bravničarju in dirigiranja pri prof. Danilu Švari na Akademiji za glasbo v Ljubljani nadaljeval v letih 1969-70 z izpopolnjevanji na Mozarteumu v Salzburgu pri prof. Brunu Maderni ter na dunajski Visoki šoli za glasbeno in scensko umetnost, ki jo je pod mentorstvom prof. Hansa Swarowskyja z odliko zaključil leta 1971.[1][2] Dirigentsko kariero je pričel v svojem rojstnem mestu – najprej kot asistent dirigent, nato pa kot stalni dirigent Slovenske filharmonije. Med 1974 in 1976 je bil vodja Komornega orkestra RTV Ljubljana, pozneje pa tudi šef dirigent orkestra Zagrebških simfonikov (1979-81). V letu 1988 je ustanovil komorni ansambel Slovenicum, ki je deloval do leta 2001 in žel mednarodne uspehe. Prav tako vse od konca 80-ih poučuje dirigiranje na Visoki šoli za glasbeno in scensko umetnost na Dunaju, kjer je 1991 nastopil redno profesuro.[3] Med letoma 2001 in 2006 je bil glavni dirigent Beograjske filharmonije; od 2009 pa poučuje dirigiranje tudi na Zagrebški glasbeni akademiji.[1][4]

Sodelovanje z orkestri

[uredi | uredi kodo]

Prof. Lajovic je z orkestrom prvič nastopil 24.10.1965. Od tedaj je dirigiral tako mednarodno priznanim solistom kot orkestrom in zborom. Njegova koncertna zgodovina do sedaj beleži že več kot 1300 nastopov v Sloveniji in tujini; svoj pečat pa je pustil tudi na kar 90 opernih predstavah. Tako je s skoraj 70 orkestri gostoval že po vsej Evropi, Rusiji, Turčiji, ZDA, Koreji, na Kitajskem, na Tajvanu ter nazadnje v Kolumbiji. Hkrati je pobudnik za nastanek mnogih slovenskih skladb in njihov njihov krstni dirigent. Za svoje delo je zato prejel več mednarodnih priznanj.[1]

Komorni orkester Slovenicum

[uredi | uredi kodo]

Komorni orkester Slovenicum je leta 1989 ustanovil Uroš Lajovic, ki je bil vse do zaključka delovanja v letu 2001, tudi njegov dirigent in umetniški vodja. Orkester je večinoma izvajal dela iz 18. stoletja, hkrati pa veliko težo namenil tudi delom slovenskih skladateljev. Vse od svojih začetkov so veljali za vrhunsko zasedbo, zato so bili v Slovenicumu zbrani le najboljši glasbeniki iz vodilnih slovenskih orkestrov, med drugim iz Slovenske filharmonije, Simfoničnega orkestra RTV Slovenija in Orkestra Opere Ljubljana. Svojo prvo sezono so pričeli z deli Mozarta in Haydna, kar jim je prineslo mednarodno slavo in številne nastope tako doma kot drugod po svetu. Hkrati je to prineslo tudi pričetek mnogih plodnih sodelovanj s priznanimi domačimi in tujimi glasbeniki. Slovenicum velja za renomirano, mednarodno priznano zasedbo, ki si je, poleg bogate koncertne zgodovine, mesto v slovenski klasični glasbi zagotovilo tudi s številnimi radijskimi, studijskimi in koncertnimi posnetki.

Bibliografija

[uredi | uredi kodo]

Nagrade in priznanja

[uredi | uredi kodo]
  • 1967 – Prešernova nagrada UL za kompozicijo, Ljubljana
  • 1969 – Prešernova nagrada UL za dirigenta, Ljubljana
  • 1971 – nagrada Abgangspreis, Akademija za glasbo Dunaj
  • 1976 – 2. nagrada Guido Cantelli, La Scala, Milano
  • 1981 – nagrada Prešernovega sklada za izvedbo Mahlerjeve 1. simfonije, Ljubljana[6]
  • 2006 – medalja Beli Angel, Beograd[7]
  • 2008 – nagrada mesta Ljubljana za kulturo, Ljubljana[8]
  • 2013 – Častni križ republike Avstrije za umetnost in znanost (nem. Österreichisches Ehrenkreuz für Wissenschaft und Kunst)
  • 2023 – častni dirigent Beograjske filharmonije

Diplomirani študenti in študentke

[uredi | uredi kodo]

[9]

  1. 1990 Stefanos TSIALIS Arhivirano 2016-03-04 na Wayback Machine., Grčija
  2. 1991 Vincent BORRITS, Francija
  3. 1992 Adriano MARTINOLLI, Italija
  4. 1992 Mario PASQUARIELLO, Italija
  5. 1992 Ottokar PROCHASKA, Avstrija
  6. 1994 Elmo COSENTINI Arhivirano 2020-10-27 na Wayback Machine., Avstrija
  7. 1994 Francois-Pierre DESCAMPS, Francija
  8. 1995 Luciano GOLINO, Italija
  9. 1995 Kyu-Jin CHO, Južna Koreja
  10. 1996 Alexis AGRAFIOTIS, Grčija
  11. 1997 Alexander KUKELKA, Avstrija
  12. 1997 Kyrill PETRENKO, Rusija
  13. 1998 Murat KODALLY, Turčija
  14. 1998 Jesus Lorenzo LOPEZ, Španija
  15. 1998 Vladimiros SIMEONIDIS, Grčija
  16. 1999 Marius BURKERT, Avstrija
  17. 1999 Stephan HÖLLWERTH Avstrija
  18. 2000 Hsiao-Lin LIAO*, Tajvan
  19. 2000 Henrik NANASI, Madžarska
  20. 2001 Kyrillo KARABITS, Ukraina
  21. 2001 Carlos Federico SEPULVEDA ARROYAVE, Kolumbija
  22. 2001 Dian TSCHOBANOV, Bolgarija
  23. 2003 Monika SZABO*, Madžarska
  24. 2003 Ching Min LU, Tajvan
  25. 2003 Alessandro Felice OROZCO ESTRADA, Kolumbija
  26. 2004 Marko HRIBERNIK, Slovenija
  27. 2004 Birgit SELHOFER*, Avstrija
  28. 2005 Enrico CALESSO, Italija
  29. 2005 KIM, Yong Gon, Severna Koreja
  30. 2005 Ri, Chol Ung, Severna Koreja
  31. 2005 Tobias von ARB, Švica
  32. 2006 Ho Song KIM, Severna Koreja
  33. 2006 Tae Ryong KIM, Severna Koreja
  34. 2006 Myong Il RI, Severna Koreja
  35. 2007 Alan BURIBAJEV, Kazahstan
  36. 2007 Myong Chol RI, Severna Koreja
  37. 2007 Pyong Ui RI, Severna Koreja
  38. 2007 Sun Chol SONG, Severna Koreja
  39. 2007 Ajtoni CZABA SZAKACZ, Madžarska
  40. 2008 Domeniko BRISKI, Hrvaška
  41. 2008 Hyeg Jae CHOI, Južna Koreja
  42. 2008 Miguel GARCIA CANAMERO, Španija
  43. 2008 Myong Gwon HO, Severna Koreja
  44. 2008 Chung Il KIM, Severna Koreja
  45. 2008 Mi Jung KIM*, Južna Koreja
  46. 2008 Chol Jin PANG, Severna Koreja
  47. 2008 Martin ZELLER, Nemčija
  48. 2009 Yen-Jia HUANG, Kitajska
  49. 2009 Alexander KRALL, Avstrija
  50. 2009 Yi Chen LIN*, Tajvan
  51. 2009 Tomohiro SEYAMA, Japonska
  52. 2010 Gabriele DONA, Italija
  53. 2010 Jin Ho MOON, Južna Koreja
  54. 2010 Tae Jung LEE, Južna Koreja
  55. 2010 John LIDFORS, Anglija
  56. 2011 Konstantin ILIJEVSKI, Bolgarija
  57. 2011 Angelo Juan ACOSTA, Kolumbija
  58. 2012 Konstantinos DIMINAKIS, Grčija
  59. 2012 Andris RASMANIS, Estonija
  60. 2012 Leonid BELJAJEV, Ukraina

(*)dirigentke

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]

Viri

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ 1,0 1,1 1,2 Uroš Lajovic - uradna spletna stran. Pridobljeno dne 6.2.2015.
  2. ↑ Swarowsky, Hans: Wahrung der Gestalt, Dunaj: Universal Edition (UE 26240), 1979, str. 294. ISBN 3-7024-0138-5
  3. ↑ Universität für Musik und darstellende Kunst Wien / Institut für Musikleitung: Uros Lajovic. Pridobljeno dne 8.2.2015.(nemško)
  4. ↑ Muzička akademija Zagreb / III. odsjek za dirigiranje, udaraljke i harfu: Nastavnici. Pridobljeno 6.2.2015. (hrvaško)
  5. ↑ Hollitzer.at / Buch – Uroš Lajovic: BEETHOVEN. Pridobljeno 26. septembra 2022. (nemško) (angleško)
  6. ↑ Nagrade Prešernovega sklada 1962–2010. Pridobljeno 8.2.2015.
  7. ↑ arhiva.glas-javnosti.rs – Dirigentu Urošu Lajovicu uručen "Beli anđeo" Arhivirano 2015-02-11 na Wayback Machine.. Pridobljeno 8.2.2015. (srbsko)
  8. ↑ Ljubljana: Plaketa glavnega mesta Ljubljane Arhivirano 2015-02-11 na Wayback Machine.. Pridobljeno 8.2.2015.
  9. ↑ http://www.uroslajovic.si/students.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]
Stub icon

Ta članek o glasbeniku je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite.


Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Uroš_Lajovic&oldid=6242720«