Sveti Sabin

Sveti Sabin
škof
Rojstvo	333 ali 4. stoletje Milano
Smrt	11. december 420({{padleft:420|4|0}}-{{padleft:12|2|0}}-{{padleft:11|2|0}}) ali 3. december 421({{padleft:421|4|0}}-{{padleft:12|2|0}}-{{padleft:3|2|0}}) Piacenza
Čaščenje	Rimskokatoliška cerkev
Romarsko središče	Piacenza
God	11. december
Atributi	škofovska mitra, pastoral
Zavetnik	mest Piacenze in Caselle Landi, zavetnik proti poplavam

Sveti Sabin (lat.: Sabinus, it.: Savino ali Sabino), škof v Piacenzi (San Savino di Piacenza), rojen leta 333 v Milanu, je bil prijatelj in sodelavec svetega Ambroža, milanskega škofa.

S svetim Ambrožem je izmenjal vrsto pisem o zaščiti krščanstva pred hereziji, kasneje pa je tudi sodeloval pri urejanju Ambroževih originalnih zapisov. Leta 372 ga je kot milanskega diakona papež Damaz I. poslal na koncil v Antiohijo (danes Turčija), na katerem se je boril proti naukom Malencija in Ariancev. Leta 376 je bil posvečen v škofa v Piacenzi, škofovsko službo je opravljal 45 let. Na koncilu v Ogleju leta 381 se je skupaj s prijateljem sv. Ambrožem zavzemal za sprejem sklepov Prvega nicejskega koncila. Umrl je v Piacenzi, 11. decembra 420.

V času škofovanja je dal v mestu zgraditi cerkev, posvečeno svetim apostolom, v kateri je tudi pokopan. Od osmega stoletja dalje nosi cerkev njegovo ime (basilica di San Savino) in v njej hranijo tudi nekatere njegove relikvije.

Po legendi naj bi Sabin med veliko poplavo v reko Pad vrgel pisno zahtevo, naj se reka umakne in ne ogroža več ljudi in njiv. Reka naj bi se takoj umirila in se vrnila v svojo strugo, zato velja sv. Sabin tudi za priprošnika zoper poplave.

V Piacenzi svetega Sabina tradicionalno vsako leto slavijo 17. januarja, v mestu Caselle Landi, katerega zavetnik je, pa vsako četrto nedeljo v oktobru.

• Schauber, Vera, Schindler, Michael: Svetniki in godovni zavetniki, Ljubljana, Založba Mladinska knjiga, 1995 (COBISS)

• Seznam svetnikov

Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Sveti Sabin