Pojdi na vsebino

Slepa postranica

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Slepa postranica

Niphargus ictis
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo: Animalia (živali)
Deblo: Arthropoda (členonožci)
Poddeblo: Crustacea (raki)
Razred: Malacostraca (višji raki)
Red: Amphipoda (postranice)
Družina: Niphargidae
Rod: Niphargus
Schiödte, 1849
Vrste

Čez 200; glej besedilo

Slepa postranica (znanstveno ime Niphargus) je med najpogostejšimi rodovi jamskih živali, saj živi v vseh jamskih vodah, tekočih in stoječih. Znanih je zelo veliko vrst in podvrst, samo v Dinarskem krasu menda preko 150. Zato raziskovalci menijo, da gre za izrazito prilagodljivo žival, ki se razvija skladno s svojim okoljem, kar lahko pomeni, da ima vsaka jama svojo vrsto postranice[navedi vir]. Pa ne samo jama, saj nekatere živijo tudi v globokih jezerih in vodnjakih, celo v talnih vodah med prodom.

Vse te male rakce, ki ne merijo več kot 3 cm, prištevajo v isti rod zaradi določenih skupnih lastnosti. Predvsem je značilno njih bočno sploščeno telo, ki ga pokriva mehek oklep. Čeprav imajo nekakšne noge, se premikajo po enem ali drugem boku z zgibi oklepnih luskin, zato se jih je oprijelo ime postranica. Kakor druge jamske živali, so postranice brez vidnih organov (oči) in se hranijo z bakterijami, ki so v ilovici.

Slepa postranica je plenilec, ki napada predvsem jamske ježke. Za razliko od drugih plenilcev tu govorimo o živali, ki živi na boku, ne leti, ne teče in sploh ne vidi.

Vrste

[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]