Sekemib

Sekemib
Sekemib-Perenmaat
Črepinja posode iz alabastra s Sekemibovim dvojnim imenom
Faraon
Vladavina	okoli 2720 pr. n. št. (Druga dinastija)
Predhodnik	nezanesljivo, Peribsen?, Ninečer?
Naslednik	nezanesljivo, Peribsen? Kasekemvi?
Vladarski nazivi Prenomen  (Praenomen) Nisut-Bity-Sekhemib Nsw.t-btj-Sḫm-jb Kralj Spodnjega in Gornjega Egipta, tisti z močno voljo Horovo ime Hor-Sehemib Ḥr-Sḫm-jb On z močno Horovo voljo Hor-Sehemib-Perenmaat Ḥr-Sḫm-jb-pr-n-m3ˁt On z močno voljo, on, ki prihaja za Horovim Maatom Naziv Nebti Sehemib-Perenmaat-Nebty Sḫm-jb-pr-n-m3ˁt-Nb.tj On z močno voljo obeh gospa, on, ki prihaja za Horovim Maatom Cel kraljevski naslov Nisut-Bity-Nebty-Sekhemib-Perenma´at Nsw.t-btj-nb.ty-Sḫm-jb-pr-n-m3ˁt Kralj Spodnjega in Gornjega Egipta, on od obeh gospa, z močno voljo, ki prihaja za Maat
Pokopan	ni znano

Sekemib ali Sekemib-Perenmaat je Horovo ime zgodnjega staroegipčanskega faraona iz Druge dinastije, ki je vladal okoli 2720 pr. n. št. Podobno kot njegov predhodnik, naslednik ali sovladar Set-Peribsen je tudi Sehemib dobro dokazan v arheoloških najdbah iz njegovega obdobja, po smrti pa se ne pojavi v nobenem dokumentu. Natančna dolžina njegove vladavine ni znana. Njegovega groba še niso odkrili.^[1]

Sekemibovo ime je znano z odtisov pečatnikov in napisov na posodah iz alabastra in breče, ki so jih odkrili na vhodu v Peribsenovo grobnico v Abidosu, podzemnih galerijah Džoserjeve stopničaste piramide v Sakari in na enem najdišču na Elefantini.^[1][2][3][4]

Sekemibovo serek ime je nenavadno, ker je prvo v egipčanski zgodovini, ki je razširjeno z okrasnim pridevkom. Poleg prvega imena, Sekhem-ib, je na več pečatih in kamnitih posodah v sereku tudi pridevek Perenma´at. Sekemib je uporabljal obe obliki imena, enostavno Horovo ime in dvojno ime. Egiptologi, med njimi Herman te Velde in Wolfgang Helck, domnevajo, da je začel dvojno ime uporabljati po razpadu Egipta v dve neodvisni državi. Zdi se, da je poskušal umiriti politično stanje, ki je v tistem času prevladovala v Egiptu. Dvojno ime je uporabljal tudi njegov naslednik Kasekemvi. Slednji je razen dvojnega imena nad svoj serek kot zaščitno božanstvo poleg Hora postavil še Seta, s čimer je poskušal vzpostaviti mir in spravo med Gornjim in Spodnjim Egiptom.^[5][6]

Sekemibova osebnost je še vedno predmet raziskav in razprav, ker protislovne najdbe omogočajo veliko prostora za različne razlage in teorije.

Egiptologi, med njimi Walter Bryan Emery, Kathryn A. Bard in Flinders Petrie, so prepričani, da je istoveten s faraonom Peribsenom, ki je svoje ime povezal tudi z bogom Setom in morda vladal samo v Gornjem Egiptu. Emery, Bard in Petrie svojo trditev podpirajo z več glinastimi pečati, ki so jih odkrili na vhodu v Peribsenovo grobnico. Sekemibove grobnice še niso odkrili.^[2][7][8][9]

Egiptologi, med njimi Hermann Alexander Schlögl, Wolfgang Helck, Peter Kaplony in Jochem Kahl, njihovo trditev spodbijajo in trdijo, da sta bila Sekemib in Peribsen različni osebi. Slednji poudarjajo, da so bili pečati odkriti samo na vhodu v Peribsenovo grobnico in da nista njuni imeni napisani skupaj na nobenem napisu. Razen tega primerjajo najdbe s slonokoščenimi etiketami faraona Hotepsekemvija, ki so jih našli na vhodu v Kaajevo grobnico. Schlögl, Helck, Kaplony in Kahl so prepričani, da so Sekemibovi pečati samo dokaz, da je Sekemib pokopal Peribsena.^[6][10]

Egiptologa Toby Wilkinson in Helck domnevata, da sta bila Sekemib in Peribsen v sorodu. Njuna teorija temelji na napisih na kamnitih posodah in odtisih pečatnikov, ki so tipografsko in slovnično podobni. Na Peribsenovih posodah, na primer, piše ini-setjet (davek ljudstva Setroe), na Sekemibovih pa ini-chasut (davek puščavskih nomadov). Drugo povezavo med Peribsenom in Sekemibom kažeta njuni serek imeni, ker obe vsebujeta zloga per in ib.^[11][12]

Egiptologi, na primer Helck, istovetijo Sekemiba s faraonom z ramzeškim kartušnim imenom Veneg, Peribsena pa z Senedom. Podobno razmišlja tudi Dietrich Wildung, ki Sekemiba istoveti s faraonom z nebti imeom Veneg-Nebti, Peribsena pa s Senedom.^[6][13]

Arheološke najdbe kažejo, da je Sekemib vladal samo v Gornjem Egiptu. Njegovo kraljestvo se je verjetno raztezalo od Omba do otoka Elefantina, kjer je Peribsen ustanovil novo upravno središče z nazivom »Bela zakladnica«^[14] Natančen datum in vzrok za razcep kraljestva sta še vedno predmet razprav egiptologov in zgodovinarjev.

Egiptologi Wolfgang Helck, Nicolas Grimal, Hermann Alexander Schlögl in Francesco Tiradritti so prepričani, da sta Ninečer, tretji faraon Druge dinastije, in njegov predhodnik Peribsen nasledila kraljestvo, ki je trpelo zaradi preobsežne in prezapletene državne uprave, zato se je Ninečer odločil, da bo Egipt razdelil med svoja sinova oziroma naslednika v upanju, da bo v takšnih razmerah dve državi laže upravljati kot eno samo.^[15][16] Ker artefakti iz njune vladavine kažejo, da sta on in njegov sodobnik Peribsen vladala samo v Gornjem Egiptu, se poraja vprašanje, kdo je takrat vladal v Spodnjem Egiptu. Zaporedje vladarjev od Seneda dalje se na ramzeških seznamih kraljev razlikuje od drugih seznamov. Razlike bi lahko nastale zato, ker Sakarski in Torinski seznam kraljev sledita memfiškemu izročilu in omenja samo memfiške vladarje. Abidoški seznam kraljev pa se naslanja na tinitsko izročilo in omenja samo tinitske vladarje. Do faraona Seneda so vsi posmrtni seznami kraljev med seboj usklajeni, za njim pa Sakarski in Torinski seznam omenjata tri naslednike: Neferkareja, Neferkasokarja in Hudžefo I., Abidoški seznam pa te tri vladarje preskoči in na prvo mesto postavi Kasekemvija, katerega imenuje Džadžaj. Egiptologi domnevajo, da so neskladja posledica delitve egipčanske države v obdobju Druge dinastije.^{[1][10][15][16]}

Dodatne težave povzročajo Horova in nebti imena različnih kraljev na napisih v Veliki južni galeriji nekropole faraona Džoserja (Tretja dinastija) v Sakari. Napisi na kamnith posodah omenjajo kralje Nubneferja, Veneg-Nebtija, Hor Baja, Hora Ptiča in Hor Saja. Vsi ti vladarji so omenjeni samo nekajkrat, kar kaže, da nobeden ni vladal prav dolgo. Sneferka bi lahko bili identičen s Kaajem ali njegovim kratkotrajnim naslednikom. Veneg bi lahko bil istoveten z ramzeškim Vadženesom, kralji Nubnefer, Ptič in Sa pa ostajajo skrivnostni, ker se ne pojavijo nikjer drugje kot v Sakari, število z njimi povezanih najdb pa je zelo omejeno. Schlögl, Helck in Peter Kaplony predpostavljajo, da Nubnefer, Sa in Ptič ustrezajo vladarjem do Peribsena in Sekemiba, ki so vladali v Spodnjem Egiptu, slednja pa sta vladala v Gornjem Egiptu.^{[1][10][15][16][17]}

Nekaj egiptologov, na primer Barbara Bell, je prepričanih, da je v tistem obdobju Egipt prizadela gospodarska katastrofa, morda lakota ali dolgotrajna suša. Ninečer je zato, da bi katastrofo laže obvladoval, razdelil kraljestvo v dve neodvisni kraljestvi, ki bi se po normalizaciji stanja spet združili. Bellova svojo teorijo podpira z napisom na Kamnu iz Palerma, na katerem zapisi o Nilovih poplavah več let kažejo na nizke vodostaje.^[18][19]

Novemu političnemu stanju so se prilagodili tudi uradniški nazivi pisarjev, varuhov pečata in nadzornikov. Naziv »kraljevi pečatar«, na primer, se je spremenil v »pečatar kralja Gornjega Egipta«. Državna uprava po Peribsenu in Sekemibu kaže na jasno definirano hierarhijo, na primer: zakladnica → pokojninski urad → lastnina → vinogradi → zasebni vinogradi.

Kralju Kasekemviju, zadnjemu iz Druge dinastije, je uspelo ponovno združiti oba Egipta. Obe državni zakladnici je združil in eno in jo podredil novemu administrativnemu središču »Kraljeva hiša«.^[20][21][22]

Drugi egiptologi, med njimi Michael Rice,^[23] Francesco Tiradritti^[24] in Wolfgang Helck, so prepričani, da delitve Egipta ni bilo in da sta bila Sekemib in Peribsen različna in neodvisna vladarja. Domnevna delitev je bila bolj birokratske narave in je vključevala spremembe nazivov visokih državnih uradnikov. Kralj Ninečer (ali Peribsen) se je morda odločil, da bo omejil moč uradnikov in je državno birokracijo razdelil na dva ločena oddelka. Takšno dejanje ne bi bilo nobena izjema, saj se v zgodovini Egipta zgodilo večkrat, zlasti v poznih dinastijah.

Znanstveniki poudarjajo tudi to, da so dobro ohranjene mastabe v Sakari pripadale visokim uradnikom, kot sta bila na primer Ruaben in Nefer-Setek. Vse mastabe so iz Ninečerjeve in Kasekemvijeve vladavine, se pravi iz Druge dinastije. Arheološke najdbe, stanje mastab in njihova arhitektura so po mnenju egiptologov dokaz, da so se pogrebni kulti kraljev in plemstva neokrnjeno nadaljevali skozi celo dinastijo. Če je to res, njihovo dobro stanje ni skladno s teorijo o državljanski vojni in gospodarskih problemih med Peribsenovo vladavino. Rice, Tiradritti in Helck menijo, da je Ninečer zaradi zasebnih ali političnih razlogov zapustil razdeljeno kraljestvo in da so delitev formalno sprejeli njegovi nasledniki iz Druge dinastije^[16][23][24]

Znanstveniki, kot so Herman Te Velde,^[25] I.E.S. Edwards^[26] in Toby Wilkinson,^[27] verjamejo napisom na Kamnu letopisov Pete dinastije, plošči iz črnega bazalta, na katerih so zelo podrobni seznami kraljev in tudi kažejo, da delitva kraljestva ni bilo. Na kamnu so kralji zapisani z njihovimi Horovimi, zlatimi in kartušnimi imeni, katerim je na koncu pripisano ime njihove kraljevske matere. Na seznamu so tudi pravokotna okenca z letnimi dogodki od njihovega kronanja do smrti. Najslavnejši fragmenti te plošče se imenujejo Kamen iz Palerma in Kamen iz Kaira. Na Kamnu iz Kaira je vrstici IV ohranjen seznam dogodkov v zadnjih devetih letih Ninečerjeve bladavine, vendar je večina besedila nečitljiva.^[27] Na Letopisnem kamnu ni absolutno nobenih znakov o delitvi Egipčanskega kraljestva. Barta, TeVelde, Wilkinson in Edwards trdijo, da je teorija o delitvi države nevzdržna. Zgleda, da sta bolj verjetni reorganizacija državne uprave ali razdelitev duhovniških sekt.^[27]

Ko je egiptolog Stephan Seidlmayer ponovno preračunal vodostaje Nila, je bila zavrnjena je tudi Bellina teorija o suši. Seidlmayer je dokazal, da so bile Nilove poplave od Ninečerjeve vladavine do konca Starega kraljestva normalne. Bellova je verjetno spregledala, da so na Kamnu iz Palerma samo zapisi nilometrov v okolici Memfisa in ne ob celem toku reke. Vsaka dolgoletna suša je zato izključena.^[28]

Z glinastih pečatov so znana imena treh uradnikov iz Sekemibove vladavine: Nebhotepa, Iniknuma in Mapermina. Iniknum bi lahko bil uradnik iz kasnejšega obdobja, morda iz Džoserjevega ali Sanaktovega.^[29]

Mesto Sekemibovega pokopa ni znano. Če je bil ista oseba kot Peribsen, je bil pokopan v grobnici P v Abidosu. Če ne, je bil pokopan nekje v Sakari.^[2][7][9]

• Francesco Raffaele: Horus Sekhemib Perenmaat