Pojdi na vsebino

Salvador

Uredi povezave
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Za druge pomene glej Salvador (razločitev).
Republika Salvador
República de El Salvador
Zastava Salvadorja
Zastava
Grb Salvadorja
Grb
Geslo: Dios, Unión, Libertad
slovensko: »Bog, unija, svoboda«
Himna: Himno Nacional de El Salvador
(slovensko: »Nacionalna himna Salvadorja«)
Lega Salvadorja
Glavno mestoSan Salvador
13°41′56″N 89°11′29″W / 13.69889°N 89.19139°W / 13.69889; -89.19139
Uradni jezikišpanščina
Etnične skupine
Demonim(i)Salvadorec, Salvadorka
gvanako (pogovorno)
Vladaunitarna predsedniška ustavna republika
• predsednik:
Claudia Rodríguez de Guevara
Zakonodajaleczakonodajna skupščina
Neodvisnost
• od Španije
15. septembra 1821
1. julija 1823
12. junija 1824
• mednarodno priznanje[2]
18. februarja 1841
Površina
• skupaj
21.041 km2 (148.)
• voda (%)
1,5
Prebivalstvo
• ocena 2022
6.568.745[3] (109.)
• gostota
324,4/km2 (26.)
BDP (ocena 2018)
• skupaj (nominal.)
25,855 milijarde USD[4] (102.)
• skupaj (PKM)
53,667 milijarde USD[4] (101.)
• na preb. (nominal.)
4041 USD[4] (111.)
• na preb. (PKM)
8388 USD[4] (111.)
Gini (2016)Positive decrease 40,6[5]
srednji
HDI (2019)0,673[6]
srednji · 124.
Valuta
Časovni pasUTC −6 (CST)
Klicna koda503[b]
Internetna domena.sv
  1. ↑ Ameriški dolar je valuta v uporabi. Finančni podatki se izražajo v ameriških dolarjih in salvadorskih kolonih, vendar kolon ni več v obtoku.[7]
  2. ↑ Telefonske družbe (tržni delež): Tigo (45 %), Claro (25 %), Movistar (24 %), Digicel (5,5 %), Red (0,5 %).

Salvador (špansko El Salvador; špansko: [el salβaˈðoɾ] (poslušajⓘ), dobesedno »Odrešenik«), uradno Republika Salvador (špansko República de El Salvador), je država v Srednji Ameriki. Na severovzhodu meji na Honduras, na severozahodu na Gvatemalo in na jugu na Tihi ocean. Glavno in največje mesto Salvadorja je San Salvador. Leta 2018 je imela država približno 6,42 milijona prebivalcev.[11][12]

Območje je več tisočletij nadzorovalo več mezoameriških ljudstev, zlasti Lenka,[13] Maji,[14] pozneje Kuzkatleki.[15] Arheološki spomeniki kažejo na zgodnjo prisotnost Olmekov okoli 1. tisočletja pr. n. št.[16] V začetku 16. stoletja je srednjeameriško ozemlje zavzel španski imperij in ga vključil v podkraljevino Novo Španijo, katere glavno mesto je bilo Mexico City. Vendar je Podkraljevina Španija le malo vplivala na vsakodnevno dogajanje na polotoku, ki so ga kolonizirali leta 1524. Leta 1609 so Španci območje razglasili za Generalno kapetanstvo Gvatemale. Salvadorsko ozemlje je bilo vanj vključeno do razglasitve neodvisnosti od Španije leta 1821, nato pa je spadalo pod prvo mehiško cesarstvo, od katerega se je leta 1823 odcepilo in se prdružilo Federalni srednjeameriški republiki. Ko je republika leta 1841 razpadla, je Salvador postal suverena država, nato pa je kratek čas – od leta 1895 do leta 1898 – tvoril unijo, imenovano Velika srednjeameriška republika, s Hondurasom in Nikaragvo.[17][18][19]

Od poznega 19. stoletja do sredine 20. stoletja je Salvador pretresala kronična politična in gospodarska nestabilnost z državnimi udari, upori in vrsto avtoritarnih vladarjev. Dolgotrajna socialno-gospodarska neenakost in državljanski nemiri so privedli do uničujoče salvadorske državljanske vojne, ki je trajala od leta 1979 do leta 1992 in v kateri so se borile vladne vojaške sile, ki so jih podpirale Združene države Amerike, in koalicija levičarskih gverilskih skupin. Konflikt se je končal z mirovnim sporazumom v Čapultepecu. S tem dogovorom je bila vzpostavljena današnja večstrankarska ustavna republika. Med državljansko vojno so številni Salvadorci emigrirali v Združene države Amerike in so bili leta 2008 tam ena od največjih priseljenskih skupin.[20]

V gospodarstvu Salvadorja zgodovinsko prevladuje kmetijstvo. Španci so v si v 16. stoletju prilastili nasade kakava, ki jih je bilo največ na pobočjih vulkana Izalco, ter balzama na območjih La Libertad in Ahuachapan. Temu je v 19. stoletju sledil razcvet pridelave indiga (špansko añil), ki so ga uporabljali predvsem kot barvilo.[21][22] Pozneje so pridelovali predvsem kavo, ki je do začetka 20. stoletja predstavljala 90 % izvoznega prihodka.[23][24] Salvador je pozneje zmanjšal svojo odvisnost od pridelave kave in gospodarstvo razpršil z vzpostavitvijo trgovinskih in finančnih povezav ter razširitvijo proizvodnega sektorja.[25] Od leta 1892 so uporabljali valuto salvadorski kolon, leta 2001 pa so jo zamenjali z ameriškim dolarjem.[26]

Salvador se po indeksu človekovega razvoja uvršča na 14. mesto med latinskoameriškimi državami in četrto mesto v Srednji Ameriki (za Panamo, Kostariko in Belizejem),[navedi vir] kar je deloma rezultat hitre industrializacije.[27] Toda država se še vedno spoprijema z visoko stopnjo revščine, neenakosti in nasilja tolp.

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ »El Salvador - The World Factbook«. www.cia.gov.
  2. ↑ David Scott FitzGerald (22. april 2014). Culling the Masses. Harvard University Press. str. 363. ISBN 978-0-674-36967-2.
  3. ↑ Predloga:Navedi spler
  4. ↑ 4,0 4,1 4,2 4,3 »World Economic Outlook Database, October 2018«. IMF.org. International Monetary Fund. Pridobljeno 7. marca 2019.
  5. ↑ »GINI index (World Bank estimate)«. data.worldbank.org. World Bank. Pridobljeno 7. marca 2019.
  6. ↑ Human Development Report 2020 The Next Frontier: Human Development and the Anthropocene (PDF). United Nations Development Programme. 15. december 2020. str. 343–346. ISBN 978-92-1-126442-5. Pridobljeno 16. decembra 2020.
  7. ↑ »Main Aspects of the Law«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 8. julija 2007. Pridobljeno 8. julija 2007.
  8. ↑ »El Salvador Passes Bitcoin Bill: Countdown to Legal Tender Status Begins«. cryptonews.com.
  9. ↑ »El Salvador becomes first country to adopt bitcoin as legal tender«. the Guardian. 9. junij 2021.
  10. ↑ El Salvador, primer país del mundo en reconocer al Bitcoin como moneda de curso legal, 9. junij 2021, uradna spletna stran zakonodajne skupščine Salvadorja
  11. ↑ »"World Population Prospects 2022"«. population.un.org. United Nations Department of Economic and Social Affairs, Population Division. Pridobljeno 17. julija 2022.
  12. ↑ »World Population Prospects 2022: Demographic indicators by region, subregion and country, annually for 1950-2100« (XSLX). population.un.org ("Total Population, as of 1 July (thousands)"). United Nations Department of Economic and Social Affairs, Population Division. Pridobljeno 17. julija 2022.
  13. ↑ Chevez, Lionel (24. julij 2017). »Monarchs of the Ice Age«. Pridobljeno 4. aprila 2020.
  14. ↑ »Joya De Ceren Archaeological Park«. FUNDAR. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 14. septembra 2019. Pridobljeno 4. aprila 2020.
  15. ↑ Campbell, Lyle (1985). The Pipil Language of El Salvador. Mouton Publishers. str. 9.
  16. ↑ Kelly, Joyce (1996). An Archaeological Guide to Northern Central America: Belize, Guatemala, Honduras, and El Salvador. str. 288. ISBN 9780806128610. Pridobljeno 4. aprila 2020.
  17. ↑ Boland, Roy (1. januar 2001). Culture and Customs of El Salvador. Greenwood Publishing Group. str. 2. ISBN 978-0-313-30620-4.
  18. ↑ Ihrie, Maureen; Oropesa, Salvador (20. oktober 2011). World Literature in Spanish: An Encyclopedia [3 volumes]: An Encyclopedia. ABC-CLIO. str. 332. ISBN 978-0-313-08083-8.
  19. ↑ Haskin, Jeanne M. (2012). From Conflict to Crisis: The Danger of U.S. Actions. Algora Publishing. str. 152. ISBN 978-0-87586-961-2.
  20. ↑ Terrazas, Aaron Terrazas Aaron (5. januar 2010). »Salvadoran Immigrants in the United States in 2008«. migrationpolicy.org (v angleščini). Pridobljeno 25. oktobra 2020.
  21. ↑ Tommie Sue Montgomery (1995). Revolution in El Salvador: From Civil Strife to Civil Peace. Westview Press. str. 27. ISBN 978-0-8133-0071-9.
  22. ↑ Murray, Kevin (1. januar 1997). El Salvador: Peace on Trial. Oxfam. str. 8–. ISBN 978-0-85598-361-1.
  23. ↑ Boland, Roy (1. januar 2001). Culture and Customs of El Salvador. Greenwood Publishing Group. str. 8. ISBN 978-0-313-30620-4.
  24. ↑ Pearcy, Thomas L. (2006). The History of Central America. Greenwood Publishing Group. str. 43. ISBN 978-0-313-32293-8.
  25. ↑ Foley, Erin; Hapipi, Rafiz (2005). El Salvador. Marshall Cavendish. str. 43. ISBN 978-0-7614-1967-9.
  26. ↑ »Main Aspects of the Law«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 8. julija 2007. Pridobljeno 8. julija 2007. bcr.gob.sv
  27. ↑ Klugman, Jeni (2010). »Human Development Report 2010« (Report). Palgrave Macmillan. str. 152. Pridobljeno 18. oktobra 2013.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]
  • Predstavnosti o temi Salvador v Wikimedijini zbirki
Stub icon

Ta članek o geografiji je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite.

Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Salvador&oldid=6284377«