Radnoški sporazum

Radnoški sporazum je bil mirovni sporazum, podpisan med drugo severno vojno 6. decembra 1656 v Radnótu v Transilvaniji (romunsko Iernut, danes Romunija). Poljsko-litovska Republika obeh narodov je bila s sporazumom razdeljena med podpisnice sporazuma.

Skladno s sporazumom naj bi

• Karel X. Gustav Švedski dobil Kraljevo Prusijo, Kujavijo, severno Mazovijo, Samogitijo, Kurlandijo in Inflantsko vojvodstvo.
• Bogusław Radziwiłł naj bi dobil Novgorodsko vojvodstvo.
• Friderik Viljem, volilni knez Brandenburga, naj bi dobil Velikopoljsko.
• Bogdan Hmelnicki naj bi dobil jugovzhodne dele Kraljevine Poljske med Batohom in Novgorod-Siverskim.
• Jurij II. Rákóczi naj bi dobil južne dele Poljske, večinoma Malopoljsko, vključno s Krakovom.

Eden od glavnih rezultatov sporazuma je bil, da je Jurij II. Rákóczi januarja 1657 napadel Republiko obeh narodov. Spreminjajoče se geopolitične razmere so preprečile, da bi se sporazum kdaj v celoti izvedel. Ko si je Republika obeh narodov opomogla, je pregnala vsiljivce. Sporazum velja za predhodnico delitev poljsko-litovske skupne države v 18. stoletju.