Navplij

Navplij Ναύπλιο
Navplij Lega v Grčiji
Koordinati: 37°34′0″N 22°48′0″E / 37.56667°N 22.80000°E / 37.56667; 22.80000
Pokrajina	Peloponez
prefektura	Navplij
Površina
• Urbano	33,6 km2
• Metropolitansko obm.	387,8 km2
Nadm. višina	0–10 m
Prebivalstvo  (2011)
• Urbano	15.203
• Metropolitansko obm.	33.356
Časovni pas	UTC+2 (EET)
• Poletni	+1
Poštne števike	21100
Omrežna skupina	2752
Spletna stran	www.nafplio.gr

Navplij (moderna grščina: Ναύπλιο, Nauplio) je pristaniško mesto na Peloponezu v Grčiji na ravnici in pobočjih ob severnem delu Argolidskega zaliva. Mesto je bilo pomembno pristanišče, ki so ga imele v posesti kraljeve družine v srednjem veku kot del gospostva Argos in Navplija, sprva plemiška družina de la Roche po četrti križarski vojni pred zavzetjem Beneške republike in Otomanskega imperija. Mesto je bilo prestolnica prve grške republike in Kraljevine Grčije od začetka grške revolucije leta 1821 do leta 1834. Navplij je glavno mesto regionalne enote Argolida.

Ime mesta se je v stoletjih večkrat spremenilo. Sodobno grško ime mesta je Navplij (Ναύπλιο).

V antiki je bilo mesto znano kot Nauplia (Ναυπλία) v atiški grščini in Nauplin (Ναυπλίη) v jonski grščini.^[1][2][3][4] V latinščini se je imenoval Nauplia.^[5]

V srednjem veku je bilo uporabljenih več različic v bizantinski grščini, vključno Náuplion (Ναύπλιον), Anáplion (Ἀνάπλιον) in Anáplia (Ἀνάπλια).

V poznem srednjem veku in zgodnjem modernem obdobju pod beneško prevlado je bilo mesto znano v italijanščini kot Napoli di Romania, v srednjem veku se je beseda "Romania" uporabljala za dežele bizantinskega cesarstva, pa še ločila je mesto od italijanskega Napolija (Neaplja) v Italiji.

Prav tako v zgodnjem modernem obdobju, vendar pod otomansko vladavino, se je mesto imenovalo Mora Jenisehir po Morei, srednjeveškem imenu za Peloponez, jeni sehir pa je turški izraz za "novo mesto" (očitno prevod iz grškega Νεάπολη, italijansko Napoli). Turki so ga imenovali tudi Anabolı.

V 19. stoletju in v začetku 20. stoletja se je mesto imenovalo Návplion (Ναύπλιον) in Navplio (Ναύπλιο) v moderni grščini. Obe obliki sta bili uporabljeni v uradnih dokumentih in potovalnih vodnikih. To pojasnjuje, zakaj se stara oblika Návplion (včasih transliterirana v Nafplion) še vedno uporablja.

Navplij leži ob Argolidskem zalivu na severovzhodu Peloponeza. Večina starega mestnega jedra je na polotoku, štrlečem v zaliv, ki sestavlja naravno zaščiten zaliv z umetnimi pomoli. Prvotno je bil zaradi močvirij, namerno projektiranih odlagališč, osamljen, a se je predvsem od leta 1970 površina mesta skoraj podvojila.

Občina Navplij je pri reformi lokalne samouprave 2011 nastala z združitvijo štirih nekdanjih občin, ki so postale občinske enote: ^[6]

• Asini
• Midea
• Navplij
• Nea Tirinta

Panorama sodobnega Navplija

Okolica Navplija je bila naseljena že od antičnih časov, a je razen zidov Akronavplije, ki so še vidni, ostalo le malo znakov o tem. V antiki je bilo mesto večkrat trdnjava. Omeniti je treba egiptovske nagrobne napise Amenofisa III. nuplija. ^[7]

Akronavplija ima zidove, ki segajo v predklasične čase. Pozneje so utrdbe dodali Bizantinci, Franki, Benečani in Turki. Navplij so leta 1212 zasedli francoski križarji Ahajske kneževine. Postal je del gospostva Argos in Navplija, a je bil leta 1388 prodan Beneški republiki. ^[8] V naslednjih 150 letih se je nižji del mesta razširil in utrdil, nove utrdbe so dodali tudi na Akronavpliji. ^[9]

Mesto so leta 1540 zasedli Turki in ga preimenovali v Mora Jenişehri. Postalo je središče sandžaka. V tistem obdobju je bil Navplion zelo podoben, kot je na sliki spodaj desno iz 16. stoletja.

Benečani so znova zavzeli Navplij leta 1685 in je bil prestolnica njihove kraljevine Moreja. Benečani so okrepili mesto z gradom Palamidi, ki je bila v resnici zadnja večja gradnja beneškega imperija v tujini. Branilo ga je le 80 vojakov in so ga ponovno zasegli Turki leta 1715. Grad je na hribu severno od starega mestnega jedra. Med grško vojno za neodvisnost je igral pomembno vlogo. Novembra 1822 ga je zajel Staikos Staikopulos.

Med grško vojno za neodvisnost je bil Navplij velika otomanska postojanka in je kljuboval Grkom več kot eno leto. Mesto se je na koncu predalo zaradi lakote. Po zavzetju je zaradi svojih močnih utrdb postalo sedež začasne grške vlade.

Grof Ioanis Kapodistrias, prvi voditelj nove države, je prvič stopil na grška tla v Navpliju 7. januarja 1828, ki je bil uradno glavno mesto Grčije do leta 1829. Člani rodbine Mavromihalis so grofa umorili 9. oktobra 1831 na stopnicah cerkve svetega Spiridona v Navpliju. Po njegovem umoru se je začelo obdobje anarhije, ki je trajalo vse do prihoda kralja Ota na oblast in ustanovitve nove Kraljevine Grčije. Glavno mesto kraljestva je bil do leta 1834, ko se je kralj Oto odločil, da bodo glavno mesto postale Atene.

Turizem se je začel počasi razvijati v 1960-tih, vendar ne v enakem obsegu kot na nekaterih drugih grških območjih. Navplij ima zelo sončno in blago podnebje, celo za Grčijo. Postal je priljubljen za atenske dnevne goste in goste ob koncu tedna zlasti pozimi.

Navplij je ribiško in potniško pristanišče, čeprav je glavni vir zaposlovanja turizem, z dvema plažama na drugi strani polotoka in veliko zmogljivostjo nastanitev. Avtobusne povezave z Atenami so pogoste.

Stavba Narodne banke Grčije je verjetno edina na svetu, ki je bila zgrajena v neomikenskem arhitekturnem slogu.^[10]

Plateia Sintagmatos (Trg ustave)

Akronavplija je najstarejši del mesta, čeprav je bil zgrajen sodoben hotel. Do 13. stoletja je bilo mesto samostojno. Prihod Benečanov in Frankov ga je preoblikoval v mestne utrdbe. Utrdbe vključujejo Palamidi in Burtzi, ki je sredi pristanišča.

Navplij ohranja tradicionalen arhitekturni slog z veliko pisanih zgradb, delno pod vplivom Benečanov, zaradi prevlade med letoma 1338 in 1540. Prav tako so ohranjene neoklasične zgradbe, medtem ko je Narodna banka Grčije primer neomikenske arhitekture.

V mestu je mogoče najti številne skulpture in kipe, ki so povezani predvsem s sodobno zgodovino Navplija, kot so kipi Ioanisa Kapodistriasa, Ota Grškega in Teodorosa Kolokotronisa.

• Nicolas Grk: eden od 18 preživelih na ekspediciji, ki je prva obplula svet v letih 1519–1522
• Telos Agras (1880−1907), borec v grškem boju za Makedonijo
• Leonidas Drosis, kipar
• Nina Bawden (1925–2012), pisateljica
• Austen Kark (1926–2002), generalni direktor BBC World Service
• Nikos Karuzos (1926−1990), pesnik
• Vangelis Kazan (1936–2008), igralec
• Sotirios Sotiropulos (1831–1898), pravnik, politik in nekdanji premier Grčije
• Angelos Terzakis (1907–1979), pisatelj
• Harilaos Trikupis (grško Χαρίλαος Τρικούπης) (11. julij 1832−april 1896), sedemkratni premier Grčije (od 1875 do 1895)

Navplij je pobraten z mesti:

• 
  Prihod kralja Otona v Navplij, Peter von Hess
• 
  Spomenik "Expédition de Morée", trg Filelinon
• 
  Pogled na Akronavplijo
• 
  Pogled z gradu Palamidi
• 
  Narodna banka Grčije
• 
  Cerkev svetega Nikolaja
• 
  Cerkev svetega Jurija
• 
  Burtzi z gradom Palamidi

• Gerrard Marc, Mali vodniki, Celinska Grčija, DZS, Ljubljana, 1999, (COBISS)
• Bailly, Anatole (1901), Abrégé du dictionnaire grec-français, Paris, France: Hachette.
• Entick, John. A Compendious Dictionary of the English and Latin Tongues. New edition carefully revised and augmented throughout by Rev. M.G. Sarjant. London, 1825. ([2])
• Ellingham, Mark; Dubin, Marc; Jansz, Natania; and Fisher, John (1995). Greece, the Rough Guide. Rough Guides. ISBN 1-85828-131-8.
• Gerola, Giuseppe (1930–31). “Le fortificazioni di Napoli di Romania,” Annuario della regia scuola archeologica di Atene e delle missioni italiane in oriente 22-24. pp. 346–410.
• Gregory, Timothy E. (1983). Nauplion. Athens.
• Karouzos, Semnes (1979). To Nauplio. Athens.
• Kolokotrones, Theodoros (1969). Memoirs from the Greek War of Independence, 1821-1833. E. M. Edmunds, trans. Originally printed as Kolokotrones: The Klepht and the Warrior. Sixty Years of Peril and Daring. An Autobiography. London, 1892; reprint, Chicago.
• Lamprynides, Michael G. (1898). Ê Nauplia. Athens, reprint 1950.
• Latacz, Joachim (2004), Troy and Homer: Towards the Solution of an Old Mystery, Oxford, UK: Oxford University Press.
• Liddell, Henry George; Scott, Robert (1889), An Intermediate Greek-English Lexicon, Oxford, UK: Clarendon Press.
• Liddell, Henry George; Scott, Robert (1940), A Greek-English Lexicon, revised and augmented by Sir Henry Stuart Jones, Oxford, UK: Clarendon Press.
• Luttrell, Anthony (1966), "The Latins of Argos and Nauplia: 1311-1394", Papers of the British School at Rome, Vol. 34, pp. 34–55.
• McCulloch, J. R. (1866). "A Dictionary, Geographical, Statistical, and Historical of the Various Countries, Places, and Principal Natural Objects in the World". New edition carefully revised. Longmans, Green, and Co., London, UK. p. 457. ([3])
• Merriam-Webster's Collegiate Dictionary (10th ed.), Springfield, Mass., USA: Merriam-Webster, 1993.
• Schaefer, Wulf (1961). "Neue Untersuchungen über die Baugeschichte Nauplias im Mittelalter," Jahrbuch des Deutschen Archäologischen Instituts. Vol. 76, pp. 156–214.
• Smith, William, ed. (1854), Dictionary of Greek and Roman Geography (1854), London, UK: Walton and Maberly.
• Thomas, George Martin (1966). Diplomatarium Veneto-Levantinum. B. Franklin, New York, USA. ([4])
• Wright, Diana Gilliland (1999). Bartolomeo Minio: Venetian administration in 15th-Century Nauplion. Doctoral dissertation. The Catholic University of America, Washington DC, USA.

Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Navplij.

• Municipality of Nafplio Official Website
• GTP - Nafplio municipality
• Historical images, poetry

Wikipotovanje vsebuje popotniški vodnik, ki se nanaša na: Nafplion