Pojdi na vsebino

Meskalin

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Meskalin
Klinični podatki
Sinonimi3,4,5-trimetoksifenetilamin
AHFS/Drugs.comentry
Nosečnostna
kategorija
  • ZDA: C (možna škodljivost)
Način uporabeperoralno, intravensko
Oznaka ATC
Pravni status
Pravni status
Farmakokinetični podatki
Razpolovni čas6 ur
Identifikatorji
  • 2-(3,4,5-trimetoksifenil)etanamin
Številka CAS
PubChem CID
ChemSpider
UNII
KEGG
ChEBI
ChEMBL
CompTox Dashboard (EPA)
ECHA InfoCard100.000.174 Uredite to na Wikipodatkih
Kemični in fizikalni podatki
FormulaC11H17NO3
Mol. masa211,257 g/mol
3D model (JSmol)
Tališče183 °C
  • O(c1cc(cc(OC)c1OC)CCN)C
  • InChI=1S/C11H17NO3/c1-13-9-6-8(4-5-12)7-10(14-2)11(9)15-3/h6-7H,4-5,12H2,1-3H3
  • Key:RHCSKNNOAZULRK-UHFFFAOYSA-N

Meskalín je halucinogen iz mehiškega kaktusa pejotl (Lophophora williamsii).[1] Pridobiva se iz omenjenega kaktusa ali pa sintetično.[2]

Učinki

[uredi | uredi kodo]

Meskalin je okoli 1.000- do 3.000-krat manj potenten halucinogen od LSD-ja in okoli 30-krat manj potenten od psilocibina. Povzroči lahko različne halucinogene učinke, in sicer vpliva na čutilno zaznavanje prostora, časa, barv, glasov in oblik. Človek lahko občuti sanjam podobno stanje. Nekateri učinki oponašajo simptome, ki jih povzročata noradrenalin in adrenalin: povišan srčni utrip, porast telesne temperature, slabost, omotičnost, težko dihanje, razširitev zenic, suha usta in tesnoba. Lahko nastopijo tudi motena koordinacija, oslabitev mišic, povišanje krvnega tlaka in kontrakcije črevesja ter maternice. V možganih selektivno poveča aktivnost nevronov, zlasti v striatolimbičnih sistemih v desni polobli.[3]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. http://lsm1.amebis.si/lsmeds/novPogoj.aspx?pPogoj=meskalin[mrtva povezava], Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 8. 4. 2013.
  2. http://www.drugs.com/mescaline.html, vpogled: 8. 4. 2013.
  3. Kovacic P., Somanathan R. Novel, unifying mechanism for mescaline in the central nervous system: electrochemistry, catechol redox metabolite, receptor, cell signaling and structure activity relationships. Oxid Med Cell Longev. 2009; 2(4): 181-190.