Liberec

Liberec
Statutarno mesto
Pogled s stolpa mestne hiše
Zastava Grb Besedni znak
Liberec Lega Liberca na Češkem
Koordinati: 50°46′N 15°4′E / 50.767°N 15.067°E / 50.767; 15.067
Država	Češka
Okraj	Libereški
Okrožje	Libereško
Prvič omenjeno	1352
Upravljanje
• Župan	Jaroslav Zámečník (cs) (SLK)
Površina
• Skupno	106,09 km2
Nadm. višina	374 m
Prebivalstvo  (2023-01-01)[1]
• Skupno	107.389
• Gostota	1.000 preb./km2
Časovni pas	UTC+1 (CET)
• Poletni	UTC+2 (CEST)
Poštna številka	460 01
Spletna stran	www.liberec.cz

Liberec (češko: [ˈlɪbɛrɛts] (poslušaj^ⓘ)) je mesto na severu Češke. Ima približno 107.000 prebivalcev in je peto največje mesto v državi, pred Olomucem in za Plznom. Leži ob Lužiški Nisi v kotlini obdani z gorami. Mestno jedro je dobro ohranjeno in je z zakonom zaščiteno kot urbanistično spomeniško območje.

Liberec je bil nekoč dom cvetoče tekstilne industrije, zato so ga poimenovali »bohemski Manchester«. Za mnoge Čehe je večinoma povezan z dominantnim mestnim stolpom Ještěd. Od konca 19. stoletja je mesto somestje s predmestjem Vratislavic nad Niso in sosednjim mestom Jablonec nad Niso. Celotno območje s predmestji tako obsega 150.000 prebivalcev.

Liberec je sestavljen iz 32 mestnih četrti in enega samoupravnega okrožja (Vratislavice nad Niso):^[2]

V zgodnjih 1990-ih so nekatere četrti postale samostojne občine: Stráž nad Niso (prej Liberec XXVI-Stráž nad Niso in Liberec XXVII-Svárov), Dlouhý Most (prej Liberec XXXVI-Dlouhý Most), Jeřmanice (prej Liberec XXXVII-Jeřmanice) in Šimonovice (prej Liberec XXXVIII-Minkovic in Liberec XXXIX-Šimonovice).^[3]

Izvor imena mesta je še vedno nejasen, o njem so tekle mnoge razprave, pogosto tudi etnično obarvane. Verjetno najstarejši dokumentirani obliki imena sta nemški, Reychinberch (1352) in Reychmberg (1369), kar pomeni »bogata gora« (reicher Berg v sodobni nemščini). Ker tedanja naselbina ni imela posebnega bogastva, velja ime bodisi za željo naseljencev bodisi za ime, prineseno iz Nemčije. Mesto so zapisovali tudi Reichenberg (1385–1399) in Rychmberg (1410).^[4]

Češka ustreznica je nastala kot popačenka: Rychberk (1545), Lychberk (1592), Libercum (1634), Liberk (1790) in končno Liberec (1845). V češčini so bile besede, ki se začnejo na »R«, pogosto disimilirane v »L«. V primeru, da sta si v eni besedi sledili dve črki »r«, se je ena od njiju v ljudskem jeziku spremenila v »l«, podoben razvoj je doživelo tudi ime naselja Liberk (prvotno Rehberg ali Richnberg) pri Rychnovem nad Knežno. Pripona -ec je v besedo Liberec vstopila preko pridevnika »Liberecký«, katerega prvotna oblika »Liberkský« je bila težko izgovorljiva. Od tedaj je bilo mesto znano kot Liberec v češčini in kot Reichenberg v nemščini.^[4]

Liberec leži približno 80 kilometrov severovzhodno od Prage. Večina občinskega ozemlja leži v Libereški kotlini Žitavskega bazena. Na severovzhodu se ozemlje razteza v Jizerske gore in do istoimenskega zaščitenega krajinskega območja. Na zahodu se ozemlje razteza v Ještěd-kozaški hrbet in vključuje najvišjo točko Liberca in celotnega Ještěd-kozaškega hrbta, goro Ještěd na 1.012 m nadmorske višine.

Liberec leži ob Lužiški Nisi. Največje vodno telo je zbiralnik Harcov (imenovana tudi jez Liberec). Zbiralnik leži znotraj pozidanega območja na pritoku Lužiške Nise Harcovskem potoku. Sedaj služi predvsem kot rekreacijski kraj za Liberčane, vendar je bil prvotno zasnovan za zaščito mesta pred poplavami in kot zbiralnik vode za industrijsko uporabo. Pomemben je tudi kot biotop s pojavom zavarovanih živali.^[5]

Liberec ima vlažno celinsko podnebje (Köppen Dfb). Povprečna letna temperatura je 8,3 °C, v najtoplejšem mesecu juliju je 18,0 °C, v najhladnejšem mesecu januarju pa -1,2 °C. Letna količina padavin je 845,3 milimetra, od tega je julij najbolj moker s 107,1 milimetra, april pa je najbolj suh s samo 41,3 milimetra. Ekstremna temperatura skozi vse leto je bila od −24,6 °C 14. januarja 1987 do 36,2 °C 31. julija 1994.

V 11. ali 12. stoletju so češki naseljenci in nemški kolonizatorji na trgovski poti iz Bohemije v Lužico ustanovili naselje z imenom Habersdorf, ki je bilo predhodnik Liberca. V 13. stoletju je v bližini prvega nastala druga naselbina z imenom Reichenberg. Kasneje sta se naselji združili. Prva pisna omemba Liberca pod nemškim imenom Reichenberg je iz leta 1352.^[9]

Od leta 1278 je bilo območje v lasti plemiške družine Bieberstein. Reichenberg je trpel zaradi prehoda vojakov med husitskimi vojnami, nato pa je bil požgan leta 1469 med bitko z vojsko kralja Jurija Podjebradskega. Po izumrtju Biebersteinov je leta 1558 posest Frýdlant, ki je vključevala Reichenberg, kupila družina Redern. Rederni so pomembno prispevali k razvoju naselja, saj so zgradili nove stavbe, posodobili naselje in postavili temelje tekstilne industrije. Leta 1577 je Reichenberg cesar Rudolf II. povišal v mesto. Mestu je dal grb, ki ga uporablja še danes.^[9]

Od leta 1600 je mesto upravljala Kateřina iz Rederna, ki je za mesto pridobila pravico do trgovanja s soljo, dala na gradu prizidati kapelo in prispevala k izgradnji mestne hiše. Ko je bila družina Redern po bitki na Beli gori (1620) prisiljena zapustiti Reichenberg, jo je pridobil Albrecht von Wallenstein. Po njegovi smrti je pripadel družinama Gallas in Clam Gallas, ki jima za mesto ni bilo mar. Uspešno lokalno industrijo sta prekinili tridesetletna vojna in velika kuga leta 1680. Posledica krize je bila vrsta ostro zatrtih uporov podložnikov.^[9]

V 18. stoletju je Reichenberg doživel razcvet. Število prebivalcev se je potrojilo, suknarska industrija je bila zelo uspešna. V bližini se je leta 1757 med sedemletno vojno odvijala bitka pri Reichenbergu med Avstrijo in Prusijo, vendar se je mesto še naprej razvijalo. V 19. stoletju je mesto postalo središče tekstilne industrije v celotni Avstro-Ogrski. Leta 1850 je postalo samoupravno mesto.^[9]

Reichenberg je postal bogato industrijsko mesto brez reprezentativnih zgradb. V poznem 19. stoletju je nastala spektakularna zbirka reprezentativnih zgradb, večinoma v neorenesančnem slogu: mestna hiša, operna hiša, Severnočeški muzej, Stara sinagoga idr. Nastala je četrt reprezentativnih vil in gozd z botaničnim vrtom in živalskim vrtom.^[9]

Do leta 1918 je bilo mesto del Avstro-Ogrske, sedež okrožja Reichenberg, enega od 94 okrožnih glavarstev (Bezirkshauptmannschaften) na Češkem.^[10] Po koncu 1. svetovne vojne je Avstro-Ogrska razpadla in češki Čehi so se 29. oktobra 1918 pridružili novoustanovljeni Češkoslovaški, medtem ko so Nemci želeli ostati z Avstrijo in 12. novembra 1918 oblikovati zmanjšano Nemško Avstrijo, pri čemer so se oboji sklicevali na štirinajst točk Woodrowa Wilsona in doktrino o samoodločbi. Liberec je bil razglašen za glavno mesto nemško-avstrijske dežele Nemške Češke. Čehi pa so trdili, da so bile te dežele, čeprav so jih od srednjega veka poselili Nemci, zgodovinsko sestavni del Vojvodine in Kraljevine Češke. 16. decembra 1918 je češkoslovaška vojska vstopila v Liberec in celotna pokrajina je ostala del Češke.^[11]

Velika depresija je opustošila gospodarstvo tega območja s svojo tekstilno, preprožno, steklarsko in drugo lahko industrijo. Visoko število brezposelnih, lakota, strah pred prihodnostjo in nezadovoljstvo s praško vlado so privedli do bliskovitega vzpona populistične Sudetskonemške stranke (SdP), ki jo je ustanovil Konrad Henlein, rojen v predmestju Liberca. Mesto je postalo središče pangermanskih gibanj in kasneje nacistov, zlasti po volitvah leta 1935, kljub pomembnemu demokratičnemu županu Karlu Kostki (Nemška demokratična svobodnjaška stranka). Dokončna sprememba je nastopila poleti 1938, po radikalizaciji terorja SdP, ki je zaradi groženj s smrtjo Kostko in njegovo družino prisilil v beg v Prago.

Septembra 1938 je münchenski sporazum dodelil mesto nacistični Nemčiji. Leta 1939 je postal glavno mesto Rajhovskega okrožja Sudetenland (Reichsgau Sudetenland).^[12] Večina mestnega judovskega in češkega prebivalstva je pobegnila v preostalo Češkoslovaško ali pa so jo izgnali. Pomembno sinagogo so požgali. Henlein je sam zaplenil vilo v Libercu, ki je pripadala judovskemu poslovnežu in je ostala njegov dom do leta 1945.^[13]

Po 2. svetovni vojni je mesto ponovno postalo del Češkoslovaške in skoraj vse nemško prebivalstvo mesta so izgnali po Beneševih odlokih. Regijo so nato ponovno naselili Čehi.^[14]

Zgodovinsko prebivalstvo
Leto Preb.   ±%   1869 50.252 —     1880 60.198 +19.8% 1890 68.135 +13.2% 1900 79.470 +16.6% 1910 89.312 +12.4%	Leto Preb.   ±%   1921 84.845 −5.0% 1930 95.623 +12.7% 1950 69.663 −27.1% 1961 78.193 +12.2% 1970 84.046 +7.5%	Leto Preb.   ±%   1980 95.924 +14.1% 1991 101.162 +5.5% 2001 99.102 −2.0% 2011 102.754 +3.7% 2021 104.340 +1.5%
Vir: Popisi prebivalcev[15][16]

Libereški mestni promet zagotavlja avtobusne in tramvajske linije. Prvi tramvaj so v Libercu uporabili leta 1897. Liberec si deli tramvajsko progo širine 1.000 mm, ki ga povezuje s sosednjim mestom Jablonec nad Niso, oddaljenim 12 km. Obstajata tudi dve mestni progi s standardno širino 1.435 mm – prva povezuje Horní Hanychov (zraven žičnice na Ještěd) in Lidové Sady preko Fügnerove. Druga povezuje Dolní Hanychov in Lidové Sady preko Fügnerove (samo med delavniki). Obstajajo tudi štirje zgodovinski tramvaji. V središču mesta sta dva tira kot spomenik, v preteklosti so tramvaji vozili tudi na osrednjem mestu pred mestno hišo.

Skozi Liberec poteka evropska cesta E442.

Zasebno mednarodno letališče se nahaja v libereškem delu Ostašov.

Tehniška univerza v Libercu je bila ustanovljena leta 1953 kot »Univerza za strojništvo v Libercu«. Po povečanju števila področij se je leta 1995 univerza preimenovala. Znana je predvsem po svojih raziskavah na področju tekstilnega inženirstva.^[17] Ima približno 9.000 študentov na 6 fakultetah (strojništvo, tekstilstvo, umetnost in arhitektura, mehatronika, informatika in interdisciplinarni študiji, naravoslovje, humanistika in izobraževanje ter ekonomija), sestavlja pa jo tudi Inštitut za nanomateriale, napredne tehnologije in inovacije.^[18]

Okrajna raziskovalna knjižnica v Libercu je splošna javna znanstvena knjižnica, namenjena splošnemu izobraževanju v okraju. Ustanovljena je bila leta 1900 na podlagi sklepa občinskega sveta o ustanovitvi občinske knjižnice. Ima izjemno zbirko germanoslavistike in sudetike (periodika in knjige v nemškem jeziku iz Češke). Na mestu Stare sinagoge, ki so jo nacisti požgali novembra 1938, so leta 2000 zgradili novo stavbo. V njeni stavbi je tudi sodobna Nova sinagoga.

Mateřinka je gledališki festival, ki poteka vsaki dve leti junija.

Mesto ima klub FC Slovan Liberec, nogometni klub, ustanovljen v Libercu, ki igra v prvi češki ligi, najvišji ligi. Slovan Liberec je eden najuspešnejših klubov na Češkem, saj je osvojil tri naslove prvaka. Tu je še SK VTJ Rapid Liberec. Igra v eni najnižjih lig.

Hokejska ekipa HC Bílí Tygři Liberec igra v Češki ekstraligi, najvišji državni ligi. Igra v dvorani Home Credit Arena.

Liberec je gostil dve evropski prvenstvi v sankanju, leta 1914 in 1939. Leta 2009 je gostil svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju. Svetovni pokal v smučarskih skokih vedno pride v Liberec januarja. Svetovno prvenstvo v karateju je potekalo maja 2011.

Leta 2015 je Liberec gostil svetovno prvenstvo v gorsko kolesarski orientaciji.

Spidvej poteka na Stadionu Pavlovický. Zgrajen je bil leta 1930. Najpomembnejši dogodek, ki je bil na njem izveden, je bilo polfinale svetovnega prvenstva do 21 let leta 2019.^[19] Ekipa Start Gniezno Liberec dirka na stadionu.

Glavna znamenitost in eden od simbolov mesta je stolp Ještěd na gori Ještěd, ki se uporablja kot oddajnik, razgledni stolp in hotel. Zgrajen je bila v letih 1966–1973 po načrtih arhitekta Karla Hubáčka. Je najpomembnejši spomenik v mestu, od leta 2006 zaščiten kot nacionalni kulturni spomenik. Stavba je prejela mnoge arhitekturne nagrade in izbor za najpomembnejšo češko stavbo 20. stoletja.^[20]

Med najbolj dragocenimi zgradbami mestnega jedra je mestna hiša. Zgrajena je bila v neorenesančnem slogu v letih 1888–1893 po načrtu Franza von Neumanna mlajšega. Ima tri stolpe – najvišji med njimi je visok 61 m. V poletni sezoni so notranjost in eden od stolpov odprti za javnost.^[21] Od leta 2024 je zavarovana kot nacionalni kulturni spomenik.^[22]

Libereški grad je bil zgrajen v več fazah, najstarejši del je bil zgrajen v renesančnem slogu v letih 1582–1583. Po 2. svetovni vojni je propadal, nato pa ga je neobčutljivo rekonstruiral in uporabil steklar. Grad od leta 1997 ni v uporabi in postopoma propada.^[23]

Pomembna stavba je gledališče F. X. Šalde. Zgrajena je bila v neorenesančnem slogu v letih 1881–1883. Dragocen element je zavesa s temo Triumf ljubezni, ki so jo izdelali Gustav Klimt, Ernst Klimt in Franz von Matsch.^[24]

Severnočeški muzej je bil ustanovljen leta 1873 kot prvi muzej umetnosti in obrti na Češkem. Sedanja stavba muzeja je iz leta 1898. Zasnoval jo je arhitekt Friedrich Ohmann, zgradil pa Hans Grisebach v romantično-historicističnem slogu. Stavba ima 41 m visok stolp, ki je replika stolpa libereške mestne hiše.^[25]

Liberecká výšina je pomembna znamenitost vzhodnega dela mesta. Gre za restavracijo s 25 m visokim razglednim stolpom, zgrajeno v slogu srednjeveškega gradu. Zgrajena je bila v letih 1900–1901, njen videz pa se zgleduje po stražnem stolpu nürnberškega gradu.^[26]

Najbolj obiskane turistične destinacije v mestu so Libereški živalski vrt, iQ Landia (znanstveno središče) in Centrum Babylon (zabaviščno središče, ki vključuje velik vodni park, zabaviščni park, igralnico, nakupovalno dvorišče in hotel).^[27]

Libereški živalski vrt je bil ustanovljen leta 1904 in je najstarejši na ozemlju nekdanje Češkoslovaške. Sedaj obsega skoraj 14 hektarjev in hrani več kot 160 vrst.^[28] Simbol živalskega vrta in glavna atrakcija so beli tigri. Ker pa gre za vzrejeno obliko celinskega azijskega tigra in ne za ločeno vrsto, se načrtuje, da bo njihova vzreja končana po smrti zadnjega posameznika.^[29]

Libereški botanični vrt je leta 1876 ustanovilo Društvo prijateljev narave (Verein der Naturfreunde) in je najstarejši na Češkem. Prvotno se je nahajal na mestu Severnočeškega muzeja, a so ga leta 1895 preselili zaradi gradnje muzeja. V letih 1996–2000 je bil v celoti obnovljen. Sedaj obsega devet rastlinjakov za obiskovalce s skupno površino 4.002 kvadratnih metrov in več kot 8.000 eksotičnimi rastlinami.^[30]

Pobratena in partnerska mesta[31]
Amersfoort	Nizozemska
Augsburg	Nemčija
Naharija	Izrael
Zittau	Nemčija

• 
  Pogled iz mestne hiše
• 
  Pogled na Liberec z Ještěda
• 
  Libereška Nova sinagoga

• Uradno spletno mesto (češko in nemško)
• Uradni turistični portal (angleško)
• Stran Facebook
• Tramway Liberec (češko)
• Libereški botanični vrt
• Libereški živalski vrt
• Okrajna galerija v Liberecu (Muzej umetnosti)