Krst

Članek je del serije o
Krščanstvu
Pregled
Sveta Trojica Cerkev Sveto pismo Evangeliji Zakramenti Zakramentali
Jezus Kristus
Jezusovo rojstvo Jezusovo obrezovanje Jezusov krst Jezusov rodovnik Jezusova spremenitev Jezusovo trpljenje Jezusov vnebohod Jezusov drugi prihod Jezusovo življenje v umetnosti
Molitve
Seznam molitev Oče naš Zdrava Marija Nicejska veroizpoved Kesanje Rožni venec Križev pot Litanije Sveta maša Slava Očetu
Osebnosti
Devica Marija Apostoli Cerkveni očetje Svetniki (relikvija seznam) Papeži (seznam) Kardinali Arhidiakoni Škofje Duhovniki Diakoni
Krščanske cerkve in sekte
Koptska cerkev Armenska cerkev Rimskokatoliška Cerkev Vzhodna pravoslavna cerkev Katoliške cerkve vzhodnega obreda Anglikanska cerkev Luteranska cerkev Kalvinizem in Hugenoti Jehovove priče Katarizem Starokatoliška cerkev
Zgodovina Cerkve
Cerkveni očetje (seznam) Prvotna preganjanja kristjanov Herezija Ekumenski koncili Velika shizma Cezaropapizem (Carigrajski patriarhi) Inkvizicija Protipapež Avignonsko papeštvo Simonija Zahodni razkol Reformacija Tridesetletna vojna Protireformacija Drugi vatikanski koncil Ekumenizem
Arhitektura
Tabernakelj Cerkev Stolnica Bazilika Martyrium Zgodnjekrščanska umetnost in arhitektura Bazilika San Vitale Bazilika svetega Janeza v Lateranu Stolnica Notre-Dame Bazilika sv. Petra Hagija Sofija Bazilika Božjega groba, Jeruzalem Bazilika svete Družine, Barcelona
p p u

Sveti krst je eden izmed sedmih svetih zakramentov in prvi zakrament uvajanja v krščanstvo. Krščenec po krstu postane član skupnosti kristjanov - krščanske Cerkve. Pogoj za krst je seveda krščanska vera, zato mora krščenec pred krstnim obredom izpovedati, da sprejema vero Cerkve za svojo. Če gre za krst otroka, to storijo njegovi starši in botri, ki hkrati obljubijo, da bodo otroka vzgajali v krščanski veri.

Če je kandidat za prejem krsta odrasel, se mora na krst najprej ustrezno pripraviti. Postopek priprave odraslih na krst se imenuje katehumenat.

Oseba, ki krščuje, se imenuje krstitelj (tudi krščevalec ali krstnik). Krstitelj je lahko katera koli oseba z dobrim namenom (lahko tudi nekristjan), po navadi pa ta zakrament podeli krščanski duhovnik. Pri obredu krsta krstitelj krščenca trikrat oblije z vodo (ali tudi trikrat popolnoma potopi v vodo) in zraven izgovarja besede:

"Janez (za primer), jaz te krstim v imenu Očeta in Sina in Svetega Duha."

Krstna voda je simbol očiščenja (očiščevalna simbolika vode sega že daleč v predkrščanski čas). S krstom je krščenec očiščen vseh grehov in prejme Božjo milost.

Zgodovinsko osnovo za krst najdemo neposredno v Svetem pismu: Janez Krstnik je krstil Jezusa (Mt 3,13), Jezus pa je svojim učencem naročil: "Pojdite torej in naredite vse narode za moje učence. Krščujte jih v imenu Očeta in Sina in Svetega Duha." (Mt 28,19)

Ker je Jezusovo navodilo izrecno in nedvoumno, krst velja za zakrament v vseh krščanskih skupnostih, nekaj razlik je samo v poteku obreda: nekatere skupnosti izrecno zahtevajo krst s popolnim potapljanjem, nekatere skupnosti pa priznavajo samo krst odraslih. V Rimskokatoliški in Pravoslavnih cerkvah je krst enkratni obred, le v nekaterih manjših krščanskih skupnostih ga včasih ponavljajo (prekrščevalci - anabaptisti).

Izraz »krst« se uporablja tudi splošneje za iniciacijski obred sprejemanja v neko (versko ali neversko) organizacijo. Taki »krsti« imajo pogosto šaljivo konotacijo, znan je na primer »krst fazanov« (sprejem dijakov prvih letnikov srednje šole). »Ognjeni krst« pomeni težko preizkušnjo ob začetku nekega dela. »Krst« lahko pomeni tudi zgolj podelitev imena, na primer krst ladje (podelitev imena pred splovitvijo).

• Zakrament
• Katehumenat