Krivi Rog

Krivi Rog Кривий Ріг
Zastava Grb
Krivi Rog Lega mesta v Ukrajini
Koordinati: 47°55′N 33°23′E / 47.917°N 33.383°E / 47.917; 33.383
Država	Ukrajina
Oblast	Dnepropetrovska oblast
Rajon	Rajon Krivi Rog
Ustanovljen	1775
Status mesta	1919
Upravljanje
• Vrsta	mestni svet
Površina
• Mesto	431 km2
Nadm. višina	84 m
Prebivalstvo  (2020)
• Mesto	603.904
• Rang	8. (UA)
• Metropolitansko obm.	1.170.953
Časovni pas	UTC+2 (EET)
• Poletni	UTC+3 (EET)
Poštna številka	50000-50479
Omrežna skupina	+380 56(4)
Spletna stran	krmisto.gov.ua

Krivi Rog (ukrajinsko Кривий Ріг, latinizirano: Kryvyj Rig, rusko Кривой Рог, latinizirano: Krivoj Rog) je mesto v osrednji Ukrajini in po velikosti osmo največje mesto v državi, hkrati pa tudi največje ukrajinsko mesto, ki ni sedež lastne oblasti, upravno namreč spada pod Dnepropetrovsko oblast. Krivi Rog velja za najdaljše mesto v Evropi.^[1][2]

»Krivi rog« iz imena mesta je heraldično izpričan tudi v mestnem grbu. Po legendi naj bi mesto ustanovil zaporoški kozak po imenu Rig. Prvo naselje je nastalo leta 1775, na sotočju rek Saksagan in Ingulec, okoli tamkajšnje vojaške utrdbe, hitro pa se je razvilo zaradi odkritja bogatih najdišč železove rude. Status mesta je Krivi Rog dobil po oktobrski revoluciji, leta 1919. Med rusko državljansko vojno je bilo mesto z okolico oporišče anarhističnega revolucionarja Nestorja Mahna.^[3]

Industrijska rast v mestu se je začela že leta 1880, v obdobju stalinove oblasti pa je bil leta 1934 zgrajen Krivorižstal (ukrajinsko Криворіжсталь), danes ArcelorMittal Kryvyi Rih (ukrajinsko АрселорМіттал Кривий Ріг)^[4], največji integrirani metalurški kompleks v Sovjetski zvezi, ki je še vedno največja železarna v Ukrajini.

Ta članek potrebuje razširitev. Pomagajte Wikipediji in ga razširite. Pri tem si pomagajte z informacijami na njegovi pogovorni strani. (mesec ni naveden )

Med drugo svetovno vojno je bilo mesto pod nacistično okupacijo od 15. avgusta 1941 do 22. februarja 1944. Med umikom ga je deloma uničila Rdeča armada. Do zaključka povojne obnove so ljudje živeli v ruševinah. Pomanjkanje bivalnih objektov je privedlo do tega, da so sprva gradili zgolj začasne objekte in barake iz dostopnih ter cenenih materialov.

Med rusko invazijo na Ukrajino leta 2022 je bil Krivi Rog večkrat napaden. Mesto je kot eno izmed glavnih industrijskih središč Ukrajine predstavljal pomembno tarčo. Februarja v začetku invazije je ruska vojska s padalci neuspešno poskusila zavzeti opuščeno letališče na obrobju mesta.^[5][6] Po tem je proti mestu krenila kolona 300 vojaških vozil, ki je bila uspešno ustavljena.^[7] V marcu so bili ustavljeni še drugi poskusi napada.^[8] Mesto je pogosto tarča raketnih napadov, med drugim tudi s kasetnimi bombami.^[9][10]

Mesto se razteza na površini 130 km2 in se nahaja ob obsežnih najdiščih mineralnih rudnin. Nahaja se v stepi, s skromnimi reliefi in je obdano s polji sončnic in pšenice. Iz središča mesta proti vzhodu, se na območju ob majhnem jezeru nahajajo skladi ledeniških balvanov. Iz tega razloga to območje ni bilo nikoli poseljeno in obsega zelo redko naravno stepsko vegetacijo. Zaradi opuščenih rudnikov in odprtih kopov ter onesnaženja, ki ga povzročajo procesi raznosa mineralnih delcev, je prisotna vedno večja zaskrbljenost o posledicah degradacije okolja in negativnih vplivov na zdravje in življenje prebivalcev.

Mesto sestavljajo široke aleje, ki jih obdajajo pločniki ter drevoredi lip in kostanjev. Tramvajske proge potekajo po glavnih mestnih cestnih povezavah. Veliko prebivalcev živi v 5 do 9 nadstropnih stavbah, z velikimi notranjimi dvorišči, na katerih nasadi dreves dajejo vtis obsežnih parkov.

• Volodimir Zelenski - današnji predsednik Ukrajine se je rodil in živel v Krivem Rogu
• Olena Zelenska - žena Volodimirja Zelenskega, prva dama

• Plokhy Sergii (2022). Vrata Evrope Zgodovina Ukrajine. UMco. COBISS 108555779. ISBN 978-961-7136-31-9.

Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Krivi Rog.