Kopa (številska enota)

Kopa (belorusko капа́, kapá, litovsko kapa, poljsko kopa, češko kopa, ukrajinsko копа́, кoпа́, latinsko sexagena)^[1] je bila srednjeveška srednjeevropska in vzhodnoevropska merska enota, zlasti v 15.-18. stoletju v poljsko-litovski Republiki obeh narodov. Označevala je 60 kosov ali 5 ducatov blaga, ki se je štelo. Uporabljala se je za štetje večjih količin denarja, predvsem praških grošev. Odkupnine in vojne odškodnine po bitki pri Grunwaldu, na primer, so se štele v kopah praških grošev.^[2] Zakladnica Velike litovske kneževine se je štela v kopah litovskih grošev. Kopo so uporabljali tudi za štetje žitnih snopov,^[3] žebljev, jajc, zelja in drugega.^[2][4]

Kopa v prvotnem pomenu je bila število grošev, ki jih je bilo mogoče izkovati iz grivne (češko hřivna) srebra. V Veliki litovski kneževini je bilo to število 60. Na Poljskem se je med vladavino Kazimirja Velikega (1333–1370) masa grivne zmanjšala za približno 20 %. To je pomenilo, da je bila na Poljskem kopa enaka 48.^[2] V 15. stoletju je Poljska sprejela litovsko definicijo, da je kopa enaka 60.^[1]

Nemci so imeli podobno enoto, Schock, za štetje meissenskih grošev, ki sta jih kovala volilni knez Saške Friderik II. in deželni grof Turingije Viljem III.^[5]

Rusko carstvo je enoto uradno odpravilo leta 1825,^[1] vendar je v vsakdanji rabi preživela do začetka 20. stoletja.^[3]

Izraz se pogosto nepravilno uporablja za litovske dolge kovance, saj so prejšnji raziskovalci verjeli, da je beseda kopa izpeljana iz litovskega izraza kapoti (sekati).^[6] Dejanska etimologija kope ni popolnoma jasna.^[6]