Pojdi na vsebino

Ignacij Antiohijski

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Sveti Ignacij Antiohijski
Freska sv. Ignacija v samostanu Hosios Loukas, Grčija
Škof, mučenec
RojstvoPred letom 35
Sirija (Rimska provinca), Rimsko cesarstvo
SmrtOkoli leta 108 ali 140
Rim, Rimsko cesarstvo
God20. december
AtributiŠkof obkrožen z levi ali v verigah

Ignacij Antiohijski (grško Ἰγνάτιος Ἀντιοχείας, Ignátios Antiokheías, znan tudi kot Ignacij Teofor (grško Ιγνάτιος ὁ Θεοφόρος, Ignátios ho Theophóros, dob. 'Bogonosec'), zgodnjekrščanski pisatelj in škof v Antiohiji, * okrog 35, † 108/140[1][2][3]

Med potjo v Rim, kjer je doživel mučeništvo, je Ignacij napisal vrsto pisem. Uvrščamo ga med apostolske očete.

Mučeništvo

[uredi | uredi kodo]

Niso ga usmrtili v Antiohiji, ampak so ga v spremstvu desetih rimskih vojakov peljali v Rim.

Med potovanjem v Rim so se večkrat za dalj časa ustavili v različnih krajih Male Azije. Njihova pot je odstopala od najbolj direktne poti. Danes se poznavalci večinoma strinjajo, da je pot potekala takole:

  1. Ignacij je najprej potoval iz Antiohije, iz province Sirije, v Malo Azijo. Negotovo je, ali je potoval po morju ali po kopnem.
  2. Nato so ga po poti, ki je obšla mesta Magnesia, Tralles in Efez, odpeljali v Smirno, vendar je verjetno prešel skozi Filadelfijo (prim. Ign. Phil. 7).
  3. Nato je Ignacij odpotoval v Troas, kjer se je vkrcal na ladjo, ki je peljala v Neapolis v Makedoniji (prim. Prim. Ign. Pol. 8).
  4. Nato je šel skozi mesto Philippi (prim. Prim. Pol. Phil. 9).
  5. Po tem se je peljal po kopni ali morski poti do Rima. [4]

Ignacij je sam napisal, da ga bodo vrgli zverem, in Evzebij v četrtem stoletju poroča, da se je to zgodilo[5] kar nato ponovi Hieronim, ki je prvi, ki izrecno omenja "leve". Janez Zlatousti je prvi omenil Kolosej kot kraj Ignacijevega mučeništva.[6] Sodobni učenjaki niso prepričani, če je kdo od teh avtorjev imel še druge vire, ob Ignacijevih spisih.[7]

Pisma

[uredi | uredi kodo]
Mučeništvo sv. Ignacija
Galleria Borghese, Rim (17. st.)

Naslednjih sedem pisem, pisanih pod njegovim imenom, splošno štejemo za verodostojne, saj jih je zgodovinar Evzebij omenil v prvi polovici četrtega stoletja.

  • Pismo Efežanom
  • Pismo Magnezijcem
  • Pismo Tralcem
  • Pismo Rimljanom
  • Pismo Filadelfijcem
  • Pismo Smirnčanom
  • Pismo Polikarpu

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. David Hugh Farmer (1987), »Ignatius of Antioch«, The Oxford Dictionary of the Saints, New York: Oxford University Press, str. 220, ISBN 978-0-19-103673-6
  2. Owen F. Cummings (2005), Eucharistic Doctors: A Theological History, Paulist Press, str. 7, ISBN 978-0-8091-4243-9
  3. Andrew Louth, ur. (2016), Genesis 1-11, InterVarsity Press, str. 193, ISBN 978-0-8308-9726-1
  4. Jefford, Clayton N. (2006). The Apostolic Fathers and the New Testament. Grand Rapids, MI: Baker Publishing Group. ISBN 978-1-4412-4177-1.
  5. Eusebius (1890) [313]. Roberts, Alexander; Donaldson, James; Coxe, Arthur Cleveland; Schaff, Philip; Wace, Henry (ur.). Church History of Eusebius . Nicene and Post-Nicene Fathers. Zv. Series 2, Vol. I. Prevod: McGiffert, Arthur Cushman..
  6. Sailors, Timothy B. »Bryn Mawr Classical Review: Review of The Apostolic Fathers: Greek Texts and English Translations«. Pridobljeno 13. januarja 2017.
  7. Arnold, B.J. (2017). Justification in the Second Century. Studies of the Bible and Its Reception (SBR). De Gruyter. str. 38. ISBN 978-3-11-047823-5. Pridobljeno 15. aprila 2018.