Pojdi na vsebino

Hrastov turek

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Leccinum quercinum

Hrastov turek
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo: Fungi (glive)
Deblo: Basidiomycota (prostotrosnice)
Razred: Homobasidiomycetes
Red: Boletales (cevarji)
Družina: Boletaceae (cevarke)
Rod: Leccinum (dedi, turki)
Vrsta: L. quercinum
Znanstveno ime
Leccinum quercinum
O uporabi mikomorfopoljaPredloga:Mikomorfopolje
O uporabi mikomorfopolja
Leccinum quercinum
mikološke značilnosti:
 
tip himenija: pore
 

klobuk: izbočen

 

pritrditev himenija: priraščen

 

bet: gol

 

trosni prah: rjav

 

ekologija: mikoriza

 

užitnost: odlična


Hrastov turek (znanstveno ime Leccinum quercinum) je užitna goba iz rodu Leccinum (dedi in turki), ki je razširjena tudi v Sloveniji.

Ta vrsta turkov zraste v višino tudi do 20 cm in ima povprečno klobuk premera od 8 do 15 cm, lahko pa celo do 25 cm. Barva klobuka variira od opečnato rdeče do rjasto ali oranžno rjave. Mlade gobe imajo polkrožen klobuk s podvihanim robom, kasneje pa se klobuk zravna in postane blazinast. Himenijhrastovega turka je pri mladih gobah belkast, sestavljen pa je iz tankih cevčic sprva belkaste barve, s starostjo pa postajajo vse bolj sivo rjave. V njih je 12-16 x 4-5 mikronov velik, trosni prah rjave barve in vretenaste oblike. Cevke so zaokroženo priraščene na valjast, poln in trd bet, ki je povprečno visok od 8-15 cm in ima v premeru od 2-3 cm. V dnišču je bet pogosto zelenkasto lisast, cel pa je poraščen z rdečkastimi luskicami, ki sčasoma porjavijo.

Meso je belkasto in čvrsto. Na prerezu najprej pordeči, nato pa postane vijoličasto sivo in je prijetnega vonja in okusa.

Razširjenost in uporabnost

[uredi | uredi kodo]

Hrastov turek raste skupinsko ali posamično pod hrasti, pojavi pa se precej pozno v jeseni in je pogosta goba naših gozdov.

Je odlična, čvrsta in zelo okusna goba, ki je vsestransko uporabnam. Zelo stari primerki postanejo mehki.

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]