Hipernaboj

Hipernaboj (oznaka ${\displaystyle Y\,}$) je kvantno število povezano z močno interakcijo. Hiper naboj se razlikuje od šibkega naboja, ki je povezan s šibkimi interakcijami. S pojmom hipernaboja se kombinira in poenoti izospin in okus v enoten naboj.

Hipernaboj lahko izrazimo z nekaterimi kvantnimi števili okusa

${\displaystyle Y=S+C+B^{\prime }+T+B}$

kjer je

• ${\displaystyle S\,}$ čudnost
• ${\displaystyle C\,}$ čar
• ${\displaystyle B^{\prime }\,}$ dno
• ${\displaystyle T\,}$ vrh
• ${\displaystyle B\,}$ barionsko število

Pojem hipernaboja je bil uveden v 60. letih dvajsetega stoletja z namenom, da se uredi sistem množice podatomskih delcev in da bi določili ohranitvene zakone pri pretvorbah delcev.

Ohranitev hipernaboja zahteva ohranitev okusa. V močnih interacija se ohranja hipernaboj, v šibkih interakcijah pa ne.

Povezavo z izospinom in električnim nabojem daje Gel-Mann-Nišidžimov obrazec :

${\displaystyle (1)\qquad q=I_{3}+{\frac {1}{2}}Y,}$

kjer je

• ${\displaystyle I_{3}\,}$ tretja komponenta izospina
• ${\displaystyle q\,}$ električni naboj
• ${\displaystyle Y\,}$ hipernaboj

To lahko zapišemo tudi kot

${\displaystyle (3)\qquad Y=2(q-I_{z})}$

Izospin ustvarja multiplete za delce, zanje je

${\displaystyle (2)\qquad Y=2{\bar {q}}.}$

kjer je

• ${\displaystyle {\bar {q}}\,}$ povprečni naboj multipleta

Model s simetrijo SU(2) daje multiplete, ki so določeni s kvantnim številom ${\displaystyle J\,}$ (skupna skupna vrtilna količina). Vsak multiplet sestavlja ${\displaystyle 2J+1\,}$ podstanj z enakomerno porazdeljenimi vrednostmi ${\displaystyle J_{z}\,}$. Simetrija SU(3) vsebuje multiplete, ki vsebujejo tudi multiplete simetrije SU(2).

• Hipernaboj in simetrija SU(1) (angleško)
• Hipernaboj (angleško)