Pojdi na vsebino

Hiperholesterolemija

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Hiperholesterolemija
SopomenkaPovišan holesterol
Ksantelazme palpebrarum – rumenkaste lise, sestavljene iz holesterolskih usedlin nad vekami. Te so pogostejše pri ljudeh z družinsko hiperholesterolemijo.
Specialnostkardiologija

Hiperholesterolemija, imenovana tudi povišan holesterol, predstavlja prisotnost visoke ravni holesterola v krvi.[1] Gre za obliko hiperlipidemije (visoke ravni lipidov v krvi), hiperlipoproteinemije (visoke ravni lipoproteinov v krvi) in dislipidemije (kakršnekoli nepravilnosti ravni lipidov in lipoproteinov v krvi).[1]

Povišane vrednosti celokupnega holesterola in LDL v krvi so lahko posledica prehrane, debelosti, dednih (genetskih) bolezni (kot so mutacije receptorjev za LDL pri družinski hiperholesterolemiji) ali prisotnosti drugih bolezni, kot sta sladkorna bolezen tipa 2 in premalo delujoča ščitnica (hipotiroza).[1]

Holesterol je eden od treh glavnih vrst lipidov, ki jih vse živalske celice uporabljajo za izdelavo svojih membran in jih zato tudi proizvajajo. Rastlinske celice sicer proizvajajo fitosterole (podobne holesterolu), vendar v dokaj majhnih količinah.[2] Holesterol je tudi prekurzor (predhodnik) steroidnih hormonov in žolčnih kislin. Ker je holesterol v vodi netopen, se v krvni plazmi prenaša znotraj beljakovinskih delcev (lipoproteinov). Lipoproteine razvrščamo glede na njihovo gostoto na lipoproteine zelo nizke gostote (VLDL), lipoproteine srednje gostote (IDL), lipoproteine nizke gostote (LDL) in lipoproteine visoke gostote (HDL).[3] Vsi lipoproteini vsebujejo holesterol, vendar so povišane ravni lipoproteinov, ki niso HDL (imenovani ne-HDL holesteroli), predvsem LDL holesterola, povezane s povečanim tveganjem za aterosklerozo in koronarno srčno bolezen.[4] Nasprotno pa so višje ravni HDL holesterola zaščitne.[5]

Med priporočene prehranske ukrepe za zmanjšanje skupnega in LDL holesterola v krvi pri odraslih spadajo izogibanje transmaščobam in nadomeščanje nasičenih maščob v prehrani s polinenasičenimi maščobami.[6][7] Pri osebah z zelo visokim holesterolom (npr. družinska hiperholesterolemija) prehrana pogosto ne zadošča za doseganje želenega znižanja LDL holesterola in so običajno potrebna zdravila za zniževanje lipidov.[8] Za posebno hude podtipe družinske hiperholesterolemije se, če je potrebno, izvajajo tudi druge oblike zdravljenje, kot sta LDL afereza ali celo kirurški poseg.[8] Približno 34 milijonov odraslih v ZDA ima povišan holesterol v krvi.[9]

Znaki in simptomi

[uredi | uredi kodo]

Čeprav je hiperholesterolemija sama po sebi asimptomatska, lahko dolgotrajno zvišanje serumskega holesterola privede do ateroskleroze (arterije postanejo bolj toge).[10] Skozi desetletja povišan serumski holesterol prispeva k nastanku ateromatoznih oblog v arterijah. To vodi do postopnega zoženja prizadetih arterij. Manjši plaki (obloge) lahko tudi počijo in povzročijo nastanek strdka ter s tem oviro pretoka krvi.[11] Nenadna blokada v koronarni arteriji lahko povzroči srčni napad (infarkt). Blokada arterije, ki oskrbuje možgane, lahko povzroči možgansko kap. Če je razvoj stenoze ali okluzije postopen, se prekrvavitev tkiv in organov počasi zmanjšuje, dokler funkcija organov ne oslabi. Na tej točki se lahko ishemija tkiva (omejitev oskrbe s krvjo) pokaže s posebnimi simptomi. Primer je začasna možganska ishemija (običajno imenovana prehodni ishemični napad ali tranzitorna ishemična ataka, okrajšava TIA), ki se pokaže kot začasna izguba vida, omotica, težave z ravnotežjem, težave pri govoru, šibkost ali otrplost ali mravljinčenje, običajno po eni strani telesa. Nezadostna oskrba srca s krvjo lahko povzroči bolečine v prsnem košu, ishemija očesa pa kot prehodna izguba vida na enem očesu. Nezadostna oskrba nog s krvjo se lahko kaže kot bolečina v mečih med hojo, medtem ko se v črevesju lahko kaže kot bolečina v trebuhu po obroku.[1][12]

Nekatere vrste hiperholesterolemije vodijo do pojava specifičnih fizičnih znakov. Na primer družinska hiperholesterolemija (hiperlipoproteinemija tipa IIa) je povezana s pojavi ksantelazme palpebrarum (rumenkastih list pod kožo okoli vek),[13] arcusa senilisa (belega ali sivega obarvanja periferije roženice)[14] in ksantomatov oz. odlaganja rumenkastega materiala, bogatega s holesterolom, na kite (predvsem prstov).[15][16] Hiperlipidemija tipa III je lahko povezana s ksantomati dlani, kolen in komolcev.[15]

Vzroki

[uredi | uredi kodo]
Kemijska struktura holesterola.

Hiperholesterolemija je običajno posledica kombinacije okoljskih in genetskih dejavnikov.[10] Med okoljske dejavnike spadajo telesna teža, prehrana in stres,[10][17] prav tako je dejavnik tveganja osamljenost.[18]

Zdravstvena stanja in zdravljenje

[uredi | uredi kodo]

Številna druga stanja lahko povišajo raven holesterola, vključno s sladkorno boleznijo tipa 2, debelostjo, uživanjem alkohola, monoklonsko gamapatijo, dializo, nefrotskim sindromom, hipotirozo, Cushingovim sindromom in anoreksijo nervozo.[10] Tudi številna zdravila lahko vplivajo na presnovo lipidov: tiazidni diuretiki, ciklosporin, glukokortikoidi, zaviralci beta, retinojska kislina, antipsihotiki,[10] nekateri antikonvulzivi in zdravila za HIV ter interferoni.[19]

Genetika

[uredi | uredi kodo]

Dedni prispevki so običajno posledica učinkov več genov (so poligenski), čeprav so občasno lahko posledica ene same genske napake, na primer pri družinski hiperholesterolemiji.[10] Pri njej so lahko prisotne mutacije v genu APOB (avtosomno dominantni), LDLRAP1 (avtosomno recesivni), HCHOLA3 (avtosomno dominantni v genu PCSK9) ali gena za LDL receptor.[20] Družinska hiperholesterolemija prizadene približno eno osebo na 250.[21]

Prehrana

[uredi | uredi kodo]

Prehrana vpliva na raven holesterola v krvi, vendar se ta učinek pri posameznikih razlikuje.[22][23] Poleg tega se ob zmanjšanem vnosu holesterola s hrano njegova proizvodnja (predvsem v jetrih)[24] običajno poveča, tako da so lahko spremembe ravni holesterola v krvi minimalne[25] ali pa se celo dvigne. Ta kompenzacijski odziv lahko pojasni hiperholesterolemijo pri nervozni anoreksiji. Pregled študij iz leta 2016 je našel okvirne dokaze, da je holesterol v prehrani povezan s povišanim holesterolom v krvi.[26] Dokazano je, da transmaščobe znižajo raven HDL in hkrati zvišajo raven LDL.[27] LDL in skupni holesterol se povečata ob zelo visokem vnosu fruktoze.[28]

Leta 2018 so postavili domnevo, da obstaja med vnosom holesterola in ravnijo LDL-a skromno pozitivno razmerje, povezano z odmerkom.[29]

Viri

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ 1,0 1,1 1,2 1,3 Durrington, Paul (30. avgust 2003). »Dyslipidaemia«. The Lancet. Pridobljeno 23. julija 2021.
  2. ↑ Behrman, E. J.; Gopalan, Venkat (1. december 2005). »Cholesterol and Plants«. ACS Publications. Pridobljeno 23. julija 2021.
  3. ↑ Biggerstaff, Kyle D.; Wooten, Joshua S. (1. september 2004). »Understanding lipoproteins as transporters of cholesterol and other lipids«. Advances in Physiology Education. Pridobljeno 23. julija 2021.
  4. ↑ Carmena, Rafael; Duriez, Patrick; Fruchart, Jean-Charles (15. junij 2004). »Atherogenic Lipoprotein Particles in Atherosclerosis«. AHA Journals. Pridobljeno 23. julija 2021.
  5. ↑ Kontush, Anatol; Chapman, M. John (1. marec 2006). »Antiatherogenic small, dense HDL—guardian angel of the arterial wall?«. Nature Review Cardiology. Pridobljeno 23. julija 2021.
  6. ↑ »Healthy Diet«. WHO. 29. april 2020. Pridobljeno 23. julija 2021.
  7. ↑ de Souza, Russell J.; Mente, Andrew; Maroleanu, Adriana (12. avgust 2015). »Intake of saturated and trans unsaturated fatty acids and risk of all cause mortality, cardiovascular disease, and type 2 diabetes: systematic review and meta-analysis of observational studies«. BMJ. Pridobljeno 23. julija 2021.
  8. ↑ 8,0 8,1 Ito, Matthew K. (11. april 2011). »Management of Familial Hypercholesterolemias in adult patients: Recommendations from the National Lipid Association Expert Panel on Familial Hypercholesterolemia«. Journal of Clinical Lipidology. Pridobljeno 23. julija 2021.
  9. ↑ »Hypercholesterolemia«. MedlinePlus. Pridobljeno 23. julija 2021.[mrtva povezava]
  10. ↑ 10,0 10,1 10,2 10,3 10,4 10,5 Bhatnagar, Deepak (21. avgust 2008). »Hypercholesterolaemia and its management«. BMJ. Pridobljeno 23. julija 2021.
  11. ↑ Finn, Aloke V. (1. julij 2010). »Concept of Vulnerable/Unstable Plaque«. AHA Journals. Pridobljeno 23. julija 2021.
  12. ↑ Grundy, Scott M. (12. maj 1998). »Primary Prevention of Coronary Heart Disease: Guidance From Framingham«. AHA Journals. Pridobljeno 23. julija 2021.
  13. ↑ Shields, C.; Shields, J. (2008). Eyelid, conjunctival, and orbital tumors: atlas and textbook. Hagerstown, Maryland: Lippincott Williams & Wilkins. ISBN 978-0-7817-7578-6.
  14. ↑ Zech, Loren A.; Hoeg, Jeffery M. (10. marec 2008). »Correlating corneal arcus with atherosclerosis in familial hypercholesterolemia«. NCBI. Pridobljeno 24. julija 2021.
  15. ↑ 15,0 15,1 James, W. D.; Berger, T. G. (2006). Andrews' Diseases of the Skin: Clinical Dermatology. Saunders Elsevier. str. 530-532. ISBN 978-0-7216-2921-6.
  16. ↑ Rapini, R. P.; Bolognia, J. L.; Jorizzo, J. L. (2007). Dermatology: 2-Volume Set. St. Louis, Missouri: Mosby. str. 1415-1416. ISBN 978-1-4160-2999-1.
  17. ↑ Calderon, R.; Schneider, R. H.; Alexander, C. N. (1999). Ethnicity & Disease. str. 451–462.
  18. ↑ Hawkley, Louise C. (22. julij 2010). »Loneliness Matters: A Theoretical and Empirical Review of Consequences and Mechanisms«. Annals of Behavioral Medicine. Pridobljeno 24. julija 2021.
  19. ↑ Herink, Megan; Ito, Matthew K. (10. maj 2018). »Medication Induced Changes in Lipid and Lipoproteins«. NCBI. Pridobljeno 24. julija 2021.
  20. ↑ »Hypercholesterolemia«. MedlinePlus. Pridobljeno 24. julija 2021.[mrtva povezava]
  21. ↑ Akioyamen, Leo E. »Estimating the prevalence of heterozygous familial hypercholesterolaemia: a systematic review and meta-analysis«. BMJ Journals. Pridobljeno 24. julija 2021.
  22. ↑ Mannu, S. »Evidence of Lifestyle Modification in the Management of Hypercholesterolemia«. Ingenta Connect. Pridobljeno 2. avgusta 2021.
  23. ↑ Howell, W. H. (1. junij 1997). »Plasma lipid and lipoprotein responses to dietary fat and cholesterol: a meta-analysis«. Oxford Academic. Pridobljeno 2. avgusta 2021.
  24. ↑ Stryer, Lubert; Berg, Jeremy Mark; Tymoczko, John L. (2007). Biochemistry. San Francisco: W.H. Freeman. ISBN 978-0-7167-8724-2.
  25. ↑ Nordestgaard, Børge G. (26. april 2016). »Fasting is not routinely required for determination of a lipid profile: clinical and laboratory implications including flagging at desirable concentration cut-points—a joint consensus statement from the European Atherosclerosis Society and European Federation of Clinical Chemistry and Laboratory Medicine«. Oxford Academic. Pridobljeno 2. avgusta 2021.
  26. ↑ Grundy, Scott M. (14. oktober 2016). »Does Dietary Cholesterol Matter?«. Springer Link. Pridobljeno 2. avgusta 2021.
  27. ↑ Ascherio, A.; Willett, W. C. (1. oktober 1997). »Health effects of trans fatty acids«. Oxford Academic. Pridobljeno 2. avgusta 2021.
  28. ↑ Zhang, Yu Hui (3. julij 2013). »Very High Fructose Intake Increases Serum LDL-Cholesterol and Total Cholesterol: A Meta-Analysis of Controlled Feeding Trials«. Oxford Academic. Pridobljeno 2. avgusta 2021.
  29. ↑ Vincent, Melissa J. (29. december 2018). »Meta-regression analysis of the effects of dietary cholesterol intake on LDL and HDL cholesterol«. Oxford Academic. Pridobljeno 2. avgusta 2021.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Hiperholesterolemija&oldid=6142503«