Hildegarda
|
Hildegarda | |
|---|---|
| Spol | ženski |
| Izvor | nemško ime |
| Izvorna oblika | Hildegard |
| God | 17. september |
| Članki Wikipedije | Vse strani z naslovi, ki se začnejo s Hildegarda |
Hildegarda je žensko osebno ime.
Izvor imena
[uredi | uredi kodo]Ime Hildegarda je sestavljeno iz starovisokonemških besed hiltje v pomenu besede »boj« in gard, ki ga razlagajo iz besede gart v pomenu »ograja, plot«.[1]
Različice imena
[uredi | uredi kodo]Hildegard, Hildegarde, Liharda
Pogostost imena
[uredi | uredi kodo]Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije je bilo na dan 31. decembra 2007 v Sloveniji število ženskih oseb z imenom Hildegarda: 106.[2]
Osebni praznik
[uredi | uredi kodo]V koledarju je Hildegarda zapisana 17. septembra (sv.Hildegarda, benediktinska opatinja iz nemškega mesta Bingen, † 17. sep. 1179).[3]
Zanimivosti
[uredi | uredi kodo]- Hildegarda je ime več svetnic.
- sveta Liharda Kamenska, iz Kamna v Podjuni, god 5. februarja.[4]
- V Koledarju je 17.septembra Hildegarda, benediktinska opatinja iz nemškega mesta Bingen, ki je umrla 17. sept. 1179. Velja za zavetnico esperantistov in jezikoslovcev.
- Pri Nemcih je znana še blažena Hildegarda, cesarica, druga žena Karla Velikega, mati cesarja Ludvika Pobožnega in verjetno ustanoviteljica benidiktinskega samostana v Kemptnu na Bavarskem.
Glej tudi
[uredi | uredi kodo]Viri
[uredi | uredi kodo]- ↑ Keber, Janez, Leksikon imen (COBISS)
- ↑ Hildegarda v Podatkovni zbirki rojstnih imen in priimkov Statističnega urada Republike Slovenije
- ↑ Reven, Zvonko, Kdaj goduješ? (COBISS)
- ↑ Schnabl, Bojan-Ilija : Sveta Liharda kamenska, « Usmiljena mati Slovencev » in njeni podjunski štučeji. V: Nedelja (27.1.2013) str. 4–5.