Haapsalu

Haapsalu
Haapsalu
Mesto in občina
; Zastava	; Grb
	Haapsalu Geografski položaj v Estoniji
	Koordinati: 58°56′22″N 23°32′27″E / 58.93944°N 23.54083°E
Država	Estonija
Okrožje	Lääne
Mestne pravice	1279
Površina
• Skupno	11,09 km2
Prebivalstvo (1.1.2020)
• Skupno	9.375
• Gostota	850 preb./km2
Časovni pas	UTC+2 (EET)
• Poletni	UTC+3 (EEST)
Spletna stran	www.haapsalu.ee

Haapsalu (nemško in švedsko Hapsal, finsko Haapasalo) je estonsko obmorsko letoviško mesto ob obali Baltskega morja na zahodu države. Mesto je upravno središče okrožja Lääne in je leta 2020 imelo 9375 prebivalcev.

Zgodovina

Ime Haapsalu izhaja iz estonskih besed haab 'trepetlika' in salu (arhaični pomen) 'otok'.^[3] Do prve polovice 20. stoletja se je mesto v švedščini in nemščini imenovalo Hapsal. Haapsalu in okolica sta bila središče estonskih Švedov od 13. stoletja do evakuacije skoraj vseh etničnih Švedov iz Estonije pred sovjetsko invazijo na Estonijo med drugo svetovno vojno leta 1944.

Prvi pisni zapis o Hapsalu sega v leto 1279, ko je bilo mesto ustanovljeno in je postalo glavno mesto škofije Ösel-Wiek, kar je ostalo naslednja tri stoletja. Stavbe iz teh zgodnjih dni so ostale danes, vključno s škofijskim gradom, ki ima največjo enoladijsko cerkev v Estoniji.

Zdravljenje z morskim blatom

Mesto že stoletja slovi po svoji topli vodi, zdravilnem blatu in mirnosti. Nekateri mu pravijo tudi »Baltske Benetke«,^[4] a naj bi bil tovrstni vzdevek nekoliko pretiran.^[5]

Trdi se, da ima morsko blato v Haapsaluju zdravilni učinek. Vojaški zdravnik Carl Abraham Hunnius je leta 1825 ustanovil prvo zdravilišče z blatom. Novice o 'zdravilnem blatu' so se hitro razširile med bogatimi strankami v takratni prestolnici Sankt Peterburgu in drugod po nekdanjem Ruskem imperiju. Blatna zdravilišča je obiskovala ruska cesarska družina Romanov. Haapsalu je že skoraj 200 let priljubljena poletna destinacija, kamor ljudje z vsega sveta prihajajo na zdravljenje. Trenutno so v Haapsaluju tri ustanove za zdravljenje z blatom.

Znamenitosti

Glavne znamenitosti so škofovski grad, promenada (Promenaad), kjer so se sprehajali umetniki, kot sta Peter Iljič Čajkovski in slikar Nikolaj Roerich, in Kursaal (Kuursaal, zgrajena leta 1898).

Haapsalu je bogat s secesijskimi vilami, ki jih postopoma obnavljajo. Verjetno najstarejši ohranjeni spomenik Friedrichu Schillerju je od leta 1957 v mestnem muzeju Läänemaa. Leta 1813 ga je na bližnjem polotoku Puhtu (nemško Pucht) zgradila Dorothea Augusta von Rosen (1781–1826), znanka Schillerjeve žene.

V popularni kulturi

V 19. stoletju je mesto postalo znano po haapsalu šalih, občutljivi obrti, ki so jo izdelovale lokalne ženske.

Haapsalu je mesto sabljaške šole, ki jo je ustanovil estonski sabljač Endel Nelis in je bila uporabljena kot prizorišče finsko-estonskega filma The Fencer.^[6]

Pobratena mesta

Haapsalu je pobraten z: ^[7]

Betlehem (2010)
Eskilstuna (2005)
Fundão (2004)
Greve in Chianti (2004)
Haninge (1998)
Hanko (1992)
Loviisa (2000)
Rendsburg (1989)
Uman (2003)

Sklici

↑ »Population figure and composition«. Statistics Estonia. Pridobljeno 15. oktobra 2010.
↑ "Population number, area and density. administrative division as at 01.01.2018"[1]. Statistics Estonia. Retrieved 1 June 2020.
↑ Eesti kohanimeraamat (Dictionary of Estonian Place names). Institute of the Estonian Language. 2016.
↑ Dallen J. Timothy (18. maj 2009). Cultural heritage and tourism in the developing world: a regional perspective (v angleščini). Taylor & Francis. str. 239–. ISBN 978-0-415-77621-9. Pridobljeno 17. januarja 2012.
↑ Derek R. Hall; Melanie K. Smith; Barbara Marciszewska (30. november 2006). Tourism in the new Europe: the challenges and opportunities of EU enlargement (v angleščini). CABI. str. 264–. ISBN 978-1-84593-117-9. Pridobljeno 17. januarja 2012.
↑ Reiljan, Kaire (16. marec 2015). »"Vehkleja". Kaks lugu, elu ja tõde filmis« ["The Fencer". Two stories, life and truth in film] (v estonščini). Lääne Elu. Pridobljeno 9. januarja 2016.
↑ »Sõpruslinnad« (v estonščini). Haapsalu. Pridobljeno 23. julija 2011.

Zunanje povezave

Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Haapsalu.

[Statistics_Estonia-1] »Population figure and composition«. Statistics Estonia. Pridobljeno 15. oktobra 2010.

[2] "Population number, area and density. administrative division as at 01.01.2018"[1]. Statistics Estonia. Retrieved 1 June 2020.

[3] Eesti kohanimeraamat (Dictionary of Estonian Place names). Institute of the Estonian Language. 2016.

[Timothy2009-4] Dallen J. Timothy (18. maj 2009). Cultural heritage and tourism in the developing world: a regional perspective (v angleščini). Taylor & Francis. str. 239–. ISBN 978-0-415-77621-9. Pridobljeno 17. januarja 2012.

[HallSmith2006-5] Derek R. Hall; Melanie K. Smith; Barbara Marciszewska (30. november 2006). Tourism in the new Europe: the challenges and opportunities of EU enlargement (v angleščini). CABI. str. 264–. ISBN 978-1-84593-117-9. Pridobljeno 17. januarja 2012.

[Lääne_Elu-6] Reiljan, Kaire (16. marec 2015). »"Vehkleja". Kaks lugu, elu ja tõde filmis« ["The Fencer". Two stories, life and truth in film] (v estonščini). Lääne Elu. Pridobljeno 9. januarja 2016.

[twin_towns-7] »Sõpruslinnad« (v estonščini). Haapsalu. Pridobljeno 23. julija 2011.

[1]

Normativna kontrola
Splošno	VIAF 1 WorldCat (via VIAF)
Narodne knjižnice	Francija (data) Nemčija Izrael ZDA Češka republika
Drugo	MusicBrainz area