Grebinj

Grebinj Griffen
Trška občina
Grb
Grebinj Geografska lega v Avstriji
46°42′16″N 14°43′58″E / 46.70444°N 14.73278°E / 46.70444; 14.73278
Država	Avstrija
Dežela	Koroška
Politični okraj	Velikovec
Upravljanje
• Župan	Josef Müller
Površina [1]
• Skupno	74,74 km2
Nadm. višina	484 m
Prebivalstvo  (2024-01-01)[2]
• Skupno	3.393
• Gostota	45 preb./km2
Časovni pasovi	UTC+1 (CET/CEST)
	UTC+2 (CET/CEST)
Poštna številka	9112
Omrežna skupina	04233
Avtomobilska oznaka	VK
Št. občine	20808
Spletna stran	www.griffen.at

Grebinj (nemško Griffen) je občina in naselje v vzhodnem delu Celovške kotline ob cesti Celovec - Volšperk (Wolfsberg).

Občina Grebinj s površino 74,7 km², ima 3677 prebivalcev (popis 2001) oz. okoli 3.500 (2020). V naselju, stisnjenem pod previsno strno, ki leži na nadmorski višini 484 mnm, živi približno 700 prebivalcev (leta 2001 jih je imel še okoli 900).

Območje Grebinja je sestavni del kulturne zgodovine celotne regije, samo mesto pa leži na pomembni zgodovinski prometni osi. Po Noriškem kraljestvu in vključitvi pokrajine v rimsko cesarstvo ter ustanovitvi rimske province Norik, so širšo pokrajino sredi 6. stoletja naselili Slovani, v 7. stoletju je bila ustanovitvljena državna tvorba Karantanija, leta 976 pa vojvodina Koroška. S pokristijanjevanjem je dežela tesno povezana s slovensko kulturno zgodovino oz. z zgodovino Koroških Slovencev, ki na tem območju govorijo slovensko podjunsko narečje oz. podjunščino . Najstarejša znana pisna omemba kraja Grebinj sega v leto 822. Zgrajena je bila okoli zdaj opuščenega gradu Grebinj oziroma njegovih ruševin, ki so ga zgradili Bamberški škofje okoli leta 1100. Ta grad naj bi zavaroval pomemben prehod iz Celovška kotlina preko Grebinjskih gor v Labotsko dolino. Grebinj je bil leta 1237 prvič izrecno omenja kot trg. Blizu od naselja se nahajajo ostanki leta 1236 ustanovljenega Grebinjskega samostana premonstratencev , ki je bil opuščen leta 1786.

Grebinj je v obdobju od 1007 do 1759 pripadal Bamberškim škofom. Območje Grebinja so v drugi polovici 15. stoletja večkrat pustošili Turki. Zato najdemo Knežo in Krčanje, ki predstavljata izredno zanimiv primer utrjenih cerkva iz časov osmanskih pohodov. Leta 1759 so celotno območje v posesti bamberške knezoškofije odkupili Habsburžani.

Grebinj je bil kot občina ustanovljen leta 1850, ki se je leta 1858 razširila na vasi Gabrje (Haberberg) in Homec (Kaunz), v obdobju 1869-1876 je vključevala tudi sosednjo skupnost Ruda. Končno pa sta pri reformi lokalne samouprave v letu 1973 bili priključeni katastrski občini oz. vasi Golovica (Wölfnitz) in Pustrica (Pustritz). Med obema svetovnima vojnama je bila tu kot v celotnem južnem Koroškem - poleg splošnih družbenih napetosti in socialne dezintegracije - zlasti značilna etnična nestrpnost in izključevanje zgodovinske ozemeljske narodnostne pripadnosti. V času nacistične okupacije je bilo aprila 1942 med drugim načrtovano, da se Slovence iz območja Grebinj nasilno deportira, kar je imelo za posledico organiziranje oboroženega odpora na Svinški planini, to pa je prispevalo k ponovni vzpostavitvi Avstrije.

Tržna občina Grebinj je sestavljena iz 9 katastrskih občin: Brezje (Wriesen) Gabrje (Haberberg), Golovica (Wölfnitz), Grebinjska dolina (Griffnerthal), Homec (Kaunz), Mala vas (Kleindörfl), Pustrica (Pustritz), Tolsti Vrh (Großenegg), Šentkolman (St. Kollmann) (v oklepaju neške ustreznice).

Občina šteje 35 vasi in zaselkov (v oklepaju nemške ustreznice po Zdovcu^[3], kakor tudi število prebivalcev po popisu 2001):

	Svinec	Volšperk	Šentandraž v Labotski dolini
	Djekše		Šentandraž v Labotski dolini Labot
		Grebinj
	Velikovec	Ruda	Ruda

Po zadnjem Avstro-Ogrskem popisu prebivalstva iz leta 1910 je okoli 74% prebivalcev takratne občine Grebinj navedlo slovenščino kot svoj vsakdanji pogovorni jezik.^[4]

Po popisu iz leta 2001 je imela trška občina Grebinj 3.677 prebivalcev, od tega 96,4 % avstrijskih in 1,6 % bosanskih državljanov. 95,0 % prebivalstva je kot pogovorni jezik navedlo nemščino, 1,3 % pa slovenščino.

K rimo-katoliški veroizpovedi se prišteva 94,9 % občinskega prebivalstva, k evangeličanski 1,0%, prav tako h islamu 1,0 %. Brez posebne veroizpovedi je 1,7 % prebivalstva.

Na območju Grebinja se danes opravlja dvojezično slovensko-nemško bogoslužje v naslednjih katoliških župnijah oz. podružničnih cerkvah: Stara farna cerkev v Grebinjskem samostanu, podružnična cerkev Suho Blato (Dürrenmoos), podružnična cerkev Kleče/Gletschach, podružnična cerkev Šmihel v Podgori in Vašinje (Wallersberg).^[5]

Avstrijski pisatelj slovenskega rodu po mami, Peter Handke, je rojen v Stari vasi pri Grebinju. V svojih delih se pogosto ukvarja z eksistencialnimi vprašanji t. i. »koroške realnosti«.

1. ↑ Regionalinformation, bev.gv.at
2. ↑ »Bevölkerung zu Jahresbeginn nach administrativen Gebietseinheiten (Bundesländer, NUTS-Regionen, Bezirke, Gemeinden) 2002 bis 2024 (Gebietsstand 1.1.2024)« (ODS). Statistik Austria.
3. ↑ Paul Zdovc, Slovenska krajevna imena na avstrijskem Koroškem, razširjena izdaja. Die slowenischen Ortsnamen in Kärnten, erweiterte Auflage, Ljubljana 2010.
4. ↑ Popis prebivalstva za deželo Koroško iz leta 1910, http://www.omm1910.hu/?/en/databank Arhivirano 2013-10-25 at Archive.is
5. ↑ Seznam župnij v dekanatu Velikovec Liste der Pfarren im Dekanat Völkermarkt/Velikovec

Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Grebinj

Ta članek o naselju v Avstriji je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite.

• p
• p
• u