Gozdna rovka

Gozdna rovka
	; Gozdna rovka (Sorex araneus)
Ohranitveno stanje taksona
	; najmanj ogrožen (IUCN)
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo:	Animalia (živali);
Deblo:	Chordata (strunarji);
Razred:	Mammalia (sesalci);
Red:	Soricomorpha (krti in rovke);
Družina:	Soricidae (rovke);
Rod:	Sorex (Rdečezobe gozdne rovke);
Vrsta:	S. araneus;
Znanstveno ime
	Sorex araneus; Linnaeus, 1758
	; Razširjenost

Gozdna rovka (znanstveno ime Sorex araneus) je vrsta rovke, ki je razširjena tudi v Sloveniji.

Opis in biologija

Kožuh na hrbtu je rjavo črne barve, boki so rdečkato rjavi, trebuh pa je rumenkast do srebeno siv. Gobček je podaljšan v šilast rilček. Konice zob so rdeče rjave. Dolžina trupa pri odraslih živalih znaša med 6 in 8,5 cm, dolžina repa 3 do 5 cm, telesna masa pa znaša med 6 in 12g.^[2]

Aktivna je podnevi in ponoči, tudi pozimi in je neprestano na lovu, pri čemer med ciklusi hranjenja kratek čas počiva.^[3] Hrani se z žuželkami, pajkovci, deževniki, polži, malimi sesalci, pa tudi z mrhovino.^[2] Gozdna rovka mora zaradi hitre presnove na dan zaužiti veliko hrane, tako da v povprečju zaužijejo med 200 in 300 % lastne teže^[3]^[4]

Gozdne rovke so se prilagodile zimskim razmeram tako, da se njihova lobanja zmanjša za skoraj 20 %, njihovi možgani pa kar za 30 %. Zmanjšajo se tudi drugi notranji organi, skrajša pa se tudi hrbtenica. Skupna telesna masa se posledično zmanjša za okoli 18%. Spomladi začnejo gozdne rovke ponovno rasti in kmalu dosežejo prejšnjo velikost. Znanstveniki predvidevajo da nizke temperature povzročijo v telesu reakcijo, pri čemer začnejo tkova in kosti razpadati in se vsrkavati v telo. Z višanjem temperature v okolju se sproži proces ponovne rasti. S tako prilagoditvijo so si gozdne rovke povečale možnost preživetja v zimskem času, saj manjše telo potrebuje manj hranil.^[5]^[6]

Parjenje pri gozdni rovki poteka od aprila do novembra, brejost pri samicah pa traja od 19 do 21 dni. Samica koti 2-4 krat na leto po 5-9 golih in slepih mladičev, ki sesajo tri tedne, nato pa se osamosvojijo.^[2] V naravi živijo okoli 14 mesecev.

Razširjenost

Evropa do centralne Azije. V Sloveniji živi na nadmorskih višinah od 145 do 1900 m . Naseljuje vlažna in močvirna območja, gozdove in parke.^[2]

Reference

↑ Predloga:IUCN2011.2
↑ ^2,0 ^2,1 ^2,2 ^2,3 »Gozdna rovka«. Gozdarski inštitut Slovenije. Pridobljeno 3. oktobra 2018.
↑ ^3,0 ^3,1 Saarikko, Jarmo (1989). »Foraging behaviour of shrews«. Annales Zoologici Fennici. 26 (4): 411–423. JSTOR 23734695.
↑ Churchfield, Sara; Rychlik, Leszek; Taylor, Jan R. E. (1. oktober 2012). »Food resources and foraging habits of the common shrew, Sorex araneus: does winter food shortage explain Dehnel's phenomenon?«. Oikos (v angleščini). 121 (10): 1593–1602. doi:10.1111/j.1600-0706.2011.20462.x. ISSN 1600-0706.
↑ Stetka, Bret. »Small-Minded Strategy: The Common Shrew Shrinks Its Head to Survive Winter«. Scientific American (v angleščini). Pridobljeno 24. oktobra 2017.
↑ Lázaro, Javier; Dechmann, Dina K.N.; LaPoint, Scott; Wikelski, Martin; Hertel, Moritz (23. oktober 2017). »Profound reversible seasonal changes of individual skull size in a mammal«. Current Biology (v angleščini). 27 (20): R1106–R1107. doi:10.1016/j.cub.2017.08.055. ISSN 0960-9822.

Zunanje povezave

Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Gozdna rovka.

Wikivrste vsebujejo še več podatkov o temi: Sorex araneus

Ta članek o sesalcih je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite.

[iucn-1] Predloga:IUCN2011.2

[GIS-2] 2,0 ^2,1 ^2,2 ^2,3 »Gozdna rovka«. Gozdarski inštitut Slovenije. Pridobljeno 3. oktobra 2018.

[:0-3] 3,0 ^3,1 Saarikko, Jarmo (1989). »Foraging behaviour of shrews«. Annales Zoologici Fennici. 26 (4): 411–423. JSTOR 23734695.

[4] Churchfield, Sara; Rychlik, Leszek; Taylor, Jan R. E. (1. oktober 2012). »Food resources and foraging habits of the common shrew, Sorex araneus: does winter food shortage explain Dehnel's phenomenon?«. Oikos (v angleščini). 121 (10): 1593–1602. doi:10.1111/j.1600-0706.2011.20462.x. ISSN 1600-0706.

[5] Stetka, Bret. »Small-Minded Strategy: The Common Shrew Shrinks Its Head to Survive Winter«. Scientific American (v angleščini). Pridobljeno 24. oktobra 2017.

[6] Lázaro, Javier; Dechmann, Dina K.N.; LaPoint, Scott; Wikelski, Martin; Hertel, Moritz (23. oktober 2017). »Profound reversible seasonal changes of individual skull size in a mammal«. Current Biology (v angleščini). 27 (20): R1106–R1107. doi:10.1016/j.cub.2017.08.055. ISSN 0960-9822.

[1]