Gebelein
Gebelein الجبلين | |
---|---|
naselje | |
Gebeleinska stela s podobo nubijskega najemnika | |
Koordinati: 25°30′0″N 32°28′30″E / 25.50000°N 32.47500°E | |
Država | Egipt |
Guvernat | Esna-Luksor |
Gebelein v hieroglifih | |||||
---|---|---|---|---|---|
Gebelein
Inertj Jnrtjj |
Gebelein[1] (arabsko الجبلين, Džebelein, Dve gori, staroegipčansko Inerti ali Per Hator, grško Pathyris ali Afroditopolis[2] je bil mesto v Starem Egiptu. Stalo je ob Nilu približno 40 km južno od Teb.
Sodobno področje nekdanjega Gebeleina se imenuje Naga El Gherira (arabsko الغريرة, Algharira).[2]
Arheologija
[uredi | uredi kodo]Gebelein je znan predvsem zaradi nekropole, na kateri so arheološke najdbe od preddinastičnega obdobja Egipta do Srednjega kraljestva.[3][4] Mesto je postalo arheološko zanimivo že v 18. stoletju. Med prvimi obiskovalci je bil Benoît de Maillet, ki ga je omenil v svojem Opisu Egipta iz leta 1735.[5] Razen uradnih izkopavanj so se na nekropoli dogajala tudi nezakonita izkopavanja. Veliko artefaktov iz Gebeleina se je preko (tudi ilegalnega) trga starin znašlo v muzejih v Torinu, Kairu, Berlinu, Lyonu in v Britanskem muzeju.[2]
Preddinastične mumije
[uredi | uredi kodo]Gebeleinske preddinastične mumije so šest naravno mumificiranih človeških teles iz obdobja okoli 3400 pr. n. št., se pravi iz poznega preddinastičnega obdobja Egipta. Mumije so prve do zdaj odkrite popolne preddinastične mumije. Dobro ohranjena telesa je iz plitvih grobov v Egipčanski puščavi v bližini Gebeleina na koncu 19. stoletja izkopal Wallis Budge, kustos za egiptologijo Britanskega muzeja.[1] Mumije so od leta 1901 razstavljene v Britanskem muzeju.[6]
Tempelj boginje Hator
[uredi | uredi kodo]V mestnem templju boginje Hator so na zidakih iz blata in kraljevi steli odkrili številne kartuše faraonov iz Druge do Tretje dinastije.[7][8] Tempelj stoji na hribu vzhodno od mesta. Med predmete vladarjev iz drugega vmesnega obdobja spadajo stela Dedumoza II., blok Džedankre Montemsafa in stela faraona Sekemtavija. Med hiškimi vladarji sta omenjena Apofis (na prekladi vrat) in Hajan (na bloku črnega granita).[7]
Med najdbe iz kasnejših obdobij spada zidak z imenom visokega Amonovega svečenika Menkhepereja in njegove žene Isetemkheb. Zidak izvira verjetno iz utrdbe, ki je branila tempelj.[7] Iz ptolemajskega obdobja so verjetno fragmenti kipa Ptolemaja VIII. Evergeta in fragmenti oltarja, na katerem je stal.[7]
Vojaški tabor iz ptolemajskega obdobja
[uredi | uredi kodo]Med vladanjem faraona Ptolemaja VI. Filometorja je bil po tebanskem uporu leta 186 pr. n. št. v Gebeleinu ustanovljen vojaški tabor.[8] Tabor so leta 88 pr. n. št. porušili uporniki. Po tem dogodku ni bil Gebelein nikoli več tako naseljen kot prej. Arheologi so v obdobju od leta 1890 do 1930 v njegovih ruševinah odkrili več sto grških papirusov in črepinj, ki so bile povezane z vojaki, in lokalni tempelj. Med papirusi je bil arhiv najemnika Horosa, sina Nehoutesa, in konjeniškega častnika Dritona.[8]
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ 1,0 1,1 Budge, Ernest Alfred Thompson Wallis (1920): By Nile and Tigris: a narrative of journeys in Egypt and Mesopotamia on behalf of the British Museum between the years 1886 and 1913, John Murray: London, OCLC 558957855.
- ↑ 2,0 2,1 2,2 Bard, Kathryn A., Shubert, Steven Blake (1999): Encyclopedia of the archaeology of ancient Egypt, Routledge, ISBN 978-0-415-18589-9, str. 338.
- ↑ Gebelein human mummy, 3400 BC Arhivirano 2018-03-08 na Wayback Machine., British Museum. Pridobljeno 5. junija 2010.
- ↑ Cosmetic-box, Graeco-Roman Arhivirano 2018-04-21 na Wayback Machine., British Museum. Pridobljeno 5. junija 2010.
- ↑ Jean Baptiste Le Mascrier, Benoit de Maillet (1735): Description de l'Egypte, chez Louis Genneay.
- ↑ Maev Kennedy (14. oktober 1987): Ancient Egyptian given new lease of life: Maev Kennedy goes down among the dead men at the British Museum to see a mummy made up, The Guardian (London).
- ↑ 7,0 7,1 7,2 7,3 Bertha Porter, Rosalind Moss: Topographical Bibliography of Ancient Egyptian Hieroglyphic Texts, Reliefs and Paintings, V Upper Egypt: Sites (Volume 5). Griffith Institute. 2004.
- ↑ 8,0 8,1 8,2 J. G. Manning: Land and Power in Ptolemaic Egypt: The Structure of Land Tenure, Cambridge University Press, 29. maj, 2003 (Via Google books).