Foljan - Sredipolje
Foljan - Sredipolje Fogliano Redipuglia | |
|---|---|
| Comune di Fogliano Redipuglia | |
 | |
.svg) | |
  Foljan - Sredipolje Geografski položaj v Italiji | |
| 45°52′0″N 13°29′0″E / 45.86667°N 13.48333°E | |
| Država |  Italija |
| Dežela | Furlanija - Julijska krajina |
| Pokrajina | Gorica (1927–2017) |
| Upravljanje | |
| • Župan | Cristiana Pisano (Severna liga) |
| Površina | |
| • Skupno | 7,92 km2 |
| Prebivalstvo (31. 5. 2021) | |
| • Skupno | 2.940 |
| • Gostota | 370 preb./km2 |
| Časovni pas | UTC+1 (CET) |
| • Poletni | UTC+2 (CEST) |
| Poštna številka | 34070 |
| Klicna koda | 0481 |
.JPG)
Foljan - Sredipolje (italijansko Fogliano Redipuglia, bizjaško Foian Redipuia, furlansko Foian Redipulie) je kraj s kostnico padlim italijanskim vojakom v Italiji. Kraj je v preteklosti nosil tudi ime Rodopolje.
Kostnica v Sredipolju je najbolj znan in veličasten italijanski spominski kompleks, posvečen več kot 100.000 italijanskim vojakom 3. armade, ki so v prvi svetovni vojni padli na kraškem bojišču Soške fronte. Kostnica je bila dokončana leta 1938 po načrtih arhitekta Giovannija Greppija in kiparja Giannina Castiglionija. Kostnica je velikansko stopnišče, na vrhu katerega stojijo trije visoki kamniti križi, kapelica in vojaška opazovalnica. Na začetku stopnišča, simbolično pa na čelu svoje armade, stoji grob poveljnika 3. armade princa Emanuela Filiberta Savojskega, drugega vojvode Aoste, ki je obkrožen z žarami štirih generalov. Prostor je simbolično ograjen z verigo torpedovke Grado. Na vrhu griča je več peš poti, ki se vijejo po strelskih jarkih, prepletenimi z bodečo žico.
Kilometer dalje od italijanske kostnice v smeri proti Foljanu je pokopališče z ostanki 14.550 avstro-ogrskih vojakov.
Viri
[uredi | uredi kodo]- Andrej Bandelj; in sod. (2010). Tržaško in Goriško. Založba ZRC, ZRC SAZU, Ljubljana. COBISS 250355456. ISBN 978-961-254-184-2.
- Brecelj, Marijan (1983). Slovenci ob Soči med Brdi in Jadranom. Mohorjeva družba Celje. COBISS 21146112.
Glej tudi
[uredi | uredi kodo]
Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo] | Ta članek o vojaški zgodovini je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite. |
