Emanuel Lasker

‎

Emanuel Lasker
Emanuel Lasker
Rojstvo	24. december 1868({{padleft:1868|4|0}}-{{padleft:12|2|0}}-{{padleft:24|2|0}})[1][2][…] Barlinek[d][2][4][5]
Smrt	11. januar 1941({{padleft:1941|4|0}}-{{padleft:1|2|0}}-{{padleft:11|2|0}})[1][2][…] (72 let) New York[6][4]
Državljanstvo	Nemško cesarstvo[7]  Weimarska republika
Poklic	matematik, šahist, igralec bridža, filozof, šahovski problemist

Emanuel Lasker, nemški šahist, matematik in filozof, * 24. december 1868, Berlinchen, Brandenburška (sedaj Barlinek, Poljska), † 11. januar 1941, New York, New York, ZDA.

Lasker je študiral matematiko in filozofijo na univerzah v Berlinu, v Göttingenu in v Heidelbergu in med študijem igral šah.

Leta 1894 je postal drugi svetovni šahovski prvak, ko je premagal Steinitza z 10. dobljenimi, 5. izgubljenimi igrami in 4. remiji (+10 -5 =4). Naslov prvaka je obdržal 27 let, najdlje od vseh svetovnih prvakov. Njegove velike turnirske zmage so London (1899), Sankt-Peterburg (1896 in 1914), New York (1924).

Leta 1902 je pod Hilbertovim mentorstvom doktoriral iz matematike. V matematiki je njegov najbolj znan prispevek dokaz Lasker-Noetherjeve izreka za poseben primer idealov v polinomskih kolobarjih, ki igra podobno vlogo kot praštevilski razcep za cela števila. Komutativni kolobar R se imenuje Laskerjev kolobar, če lahko vsak ideal R predstavimo kot presek končnega števila osnovnih idealov.

Ukvarjal se je tudi s filozofijo in je bil dober Einsteinov prijatelj.

Leta 1921 ga je premagal Capablanca (+4 -0 =10). Lasker je odstopil že leto prej, vendar ga je Capablanca hotel premagati v dvoboju.

Leta 1933 je moral zaradi judovskega porekla skupaj z ženo Martho Kohn zapustiti Nemčijo. Odpotovala sta v Anglijo. Po kratkem postanku v SZ sta se ustalila v New Yorku.

Lasker je znan po svojem »psihološkem« načinu igranja, kjer je včasih izbral teoretično slabšo potezo, če je vedel, da bo s tem spravil nasprotnika v neugoden položaj. V eni igri proti Capablanci v Sankt-Peterburgu leta 1914 je moral zmagati za vsako ceno in je izbral takšno otvoritev, ki je napeljala Capablanco, da je opustil svojo obrambo. Lasker je igro dobil. Njegova vera v psihološko igro se je pokazala tudi pri igri proti Tarraschu, za katerega je trdil, da ima telepatske sposobnosti in sta zato igrala v različnih prostorih. Ve se, kdo je zmagal.

Ena od njegovih najznamenitejših iger je proti Bauerju v Amsterdamu leta 1889, kjer je žrtvoval oba tekača za odločilno prednost, kar so kasneje ponovili v mnogih igrah. Njegovo ime uporabljajo v nekaterih različicah šahovskih otvoritev, kot je Laskerjeva obramba v daminem gambitu.

- (angleško):

• J. Hannak, Emanul Lasker: Življenje šahovskega velemojstra (Emanuel Lasker: The Life of a Chess Master) (1952, ponatisnjeno Dover, 1991). ISBN 0-486-26706-7
• Ken Whyld, Izbrane igre Emanuela Laskerja (The Collected Games of Emanuel Lasker) (The Chess Player, 1998)
• Irving Chernev, Dvanajst velikih šahistov in njihovih najboljših iger (Twelve Great Chess Players and Their Best Games) (Dover; avgust 1995). ISBN 0-486-28674-6

Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Emanuel Lasker.

- v angleščini:

• Življenjepis Laskerja Arhivirano 2004-10-11 na Wayback Machine.
• Stran o Emanuelu Laskerju Univerze St Andrews
• Laskerjeve igre @ muljadi.org Arhivirano 2005-04-05 na Wayback Machine.

Ta članek o znanstveniku je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite.

• p
• p
• u