Divertikulitis
| Divertikulitis | |
|---|---|
 | |
| Debelo črevo (natančneje esasto črevo) s številnimi divertikli. Divertikli se pojavljajo na obeh straneh vzdolžnega mišičnega snopa v debelem črevesu. | |
| Specialnost | gastroenterologija |
| Simptomi | bolečina v trebuhu, vročina, slabost, driska, zaprtje, kri v blatu[1] |
| Zapleti | ognojek, fistula, predrtje črevesa[1] |
| Običajni začetek | nenaden pojav, zlasti pri starosti > 50 let[1] |
| Vzroki | niso povsem pojasnjeni[1] |
| Dejavniki tveganja | debelost, telesna nedejavnost, kajenje, pojavljanje v družini, nesteroidni antirevmatiki[1][2] |
| Diagnostični postopki | krvne preiskave, računalniška tomografija, kolonoskopija, rentgensko slikanje s kontastnim sredstvom[1] |
| Diferencialne diagnoze | sindrom razdražljivega črevesa[2] |
| Preventiva | mesalazin, rifaksimin[2] |
| Zdravljenje | antibiotiki, tekoča dieta, hospitalizacija[1] |
| Pogostost | 3,3 % (razvite države)[3][1] |
Divertikulítis je bolezen prebavil, pri kateri pride do vnetja divertikla, izbokline sluznice in podsluznice skozi defekt v mišični plasti debelega črevesa, običajno dela, imenovanega esasto črevo (sigmoidni kolon).[1][4][5] Tipični simptom je nenadna bolečina v trebuhu.[1] Lahko se pa simptomi razvijajo tudi preko več dni.[1] Pri bolnikih v Evropi in Severni Ameriki je bolečina običajno v levem delu trebuha, medtem ko se pri bolnikih v Aziji pogosto pojavlja na desni strani.[2][6] Pojavijo se lahko tudi vročina, slabost, driska ali zaprtje.[1] Napadi divertikulitisa se lahko ponavljajo.[2]
Vzroki divertikulitisa niso pojasnjeni.[1] Med dejavnike tveganja spadajo debelost, telesna nedejavnost, kajenje, pojavljanje bolezni v družini in uporaba nesteroidnih protivnetnih zdravil (NSPVZ).[1][2] Vloga prehranskih vlaknin ni povsem jasna.[2] Če so v debelem črevesu prisotni divertikli, brez vnetja, govorimo o divertikulozi.[1] Do vnetja v določenem obdobju pride pri okoli 10 do 25 % posameznikov z divertikulozo, povzroči ga pa bakterijska okužba.[2][7] V diagnostiki se uporabljajo krvne preiskave, slikanje z računalniško tomografijo, kolonoskopija in rentgensko slikanje s kontastnim sredstvom.[1] V diferencialno diagnostiko spada sindrom razdražljivega črevesa.[2]
Tradicionalno so odsvetovali uživanje oreškov in semen, vendar znanstvenih dokazov za to, da bi tovrstna hrana negativno vplivala na divertikulitis, ni. Uradna priporočila zato ne odsvetujejo izogibanje hrani z oreški in semeni.[1][2] Pri preprečevanju nadaljnjih napadov divertikulitisa pri posameznikih z divertikulozo lahko pomagata zdravili mesalazin in rifaksimin.[2] Pri blagem divertikulitisu se priporočata uporaba peroralnih antibiotikov in uživanje tekoče hrane, pri hudih oblikah bolezni pa so lahko potrebni intravensko antibiotično zdravljenje, hospitalizacija in parenteralna prehrana.[1] Koristi probiotikov niso jasne.[2] Pri zapletih, kot sta tvorba ognojkov ali fistul in predrtje debelega črevesa, je lahko potreben kirurški poseg.[1]
Bolezen se pojavlja pogosto v razvitih državah, v Afriki in Aziji pa je redka.[1] V zahodnem svetu ima okoli 35 % posameznikov divertikulozo, v kmečkih predelih Afrike pa manj kot 1 % prebivalstva.[7] Pri okoli 4 do 15 % posameznikov z divertikulozo se v določenem obdobju pojavi divertikulitis.[3] Divertikulitis se pojavlja pogosteje s staranjem in je zlasti pogost pri posameznikih, starejših od 50 let.[1] Njegova pogostnost se povečuje povsod po svetu.[2] V letu 2003 je za posledicami divertikulitisa v Evropi umrlo okoli 13.000 ljudi.[2]
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ 1,00 1,01 1,02 1,03 1,04 1,05 1,06 1,07 1,08 1,09 1,10 1,11 1,12 1,13 1,14 1,15 1,16 1,17 1,18 1,19 1,20 »Diverticular Disease«. www.niddk.nih.gov. september 2013. Arhivirano iz spletišča dne 13. junija 2016. Pridobljeno 12. junija 2016.
{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava) - ↑ 2,00 2,01 2,02 2,03 2,04 2,05 2,06 2,07 2,08 2,09 2,10 2,11 2,12 2,13 Tursi, A (Marec 2016). »Diverticulosis today: unfashionable and still under-researched«. Therapeutic Advances in Gastroenterology. 9 (2): 213–228. doi:10.1177/1756283x15621228. PMC 4749857. PMID 26929783.
- ↑ 3,0 3,1 Pemberton, John H (16. junij 2016). »Colonic diverticulosis and diverticular disease: Epidemiology, risk factors, and pathogenesis«. UpToDate. Arhivirano iz spletišča dne 14. marca 2017. Pridobljeno 13. marca 2017.
- ↑ http://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5512405/divertikulitis?query=divertikulitis&SearchIn=All, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 6. 12. 2017.
- ↑ http://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5512403/divertikel?query=divertikel&SearchIn=All, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 6. 12. 2017.
- ↑ Feldman, Mark (2010). Sleisenger & Fordtran's Gastrointestinal and liver disease pathophysiology, diagnosis, management (9th izd.). [S.l.]: MD Consult. str. 2084. ISBN 9781437727678. Arhivirano iz spletišča dne 8. avgusta 2016.
- ↑ 7,0 7,1 Mandell, Douglas, and Bennett's Principles and Practice of Infectious Diseases. Churchill Livingstone. 2014. str. 986. ISBN 9781455748013. Arhivirano iz spletišča dne 8. avgusta 2016.
