Arja vas
Arja vas | |
|---|---|
 | |
  Arja vas Geografska lega v Sloveniji | |
| Koordinati: 46°15′20.27″N 15°11′35.76″E / 46.2556306°N 15.1932667°E | |
| Država |  Slovenija |
| Statistična regija | Savinjska |
| Tradicionalna pokrajina | Štajerska (pokrajina) |
| Občina | Žalec |
| Površina | |
| • Skupno | 6,43 km2 |
| Nadm. višina | 250,3 m |
| Prebivalstvo (2020)[1] | |
| • Skupno | 531 |
| • Gostota | 83 preb./km2 |
| Časovni pas | UTC+1 |
| • Poletni | UTC+2 |
| Poštna številka | 3301 Petrovče |
| Zemljevidi | |
Arja vas - Vas | |
| Lega | Občina Žalec |
| RKD št. | 23943 (opis enote)[2] |
Arja vas je naselje v Občini Žalec.
Obcestno naselje sredi spodnje Savinjske doline leži ob odcepu od glavne ceste Ljubljana – Celje proti Velenju, vzhodno od Žalca. Strnjeni del naselja je med glavno cesto in rečico Ložnico na severu. Reka občasno še poplavlja.
Zaselka Gmajna in Govče sta na severnem obrobju vaškega zemljišča.
Etimologija
[uredi | uredi kodo]
Nemško ime vasi je bilo vsaj v 19. stoletju Arndorf[3] Med še starejšimi imeni so: Berstorf, Wernstorf in Wernstorff.[4] V pisnih virih iz leta 1368 je navedeno ime Bernstorf (in Wernstorf leta 1428, Bernsdorff leta 1441 in Wernsdorff leta 1454).[5]
V krajevnem govoru je bila vas v 19. stoletju imenovana Vrja ves. Na podlagi krajevnega imena in srednjeveških prečrkovanj ime temelji na pridevniški obliki osebnega imena *Var ali *Varo, in tako izvirno pomeni 'Var(o)va vas'. Začetni slovenski V- in nemški W- sta se izgubila, kar je po ponovni analizi kot slovenski predlog v.[5]
Gospodarstvo
[uredi | uredi kodo]V severnem delu naselja so pod Ruškim gozdom obrati Mlekarne Celeia, zgrajeni leta 1981. Zaradi arondacij v šestdesetih letih 20. stoletja se je zmanjšala gospodarska trdnost številnih kmetij. Od kmetijske proizvodnje prevladujeta hmeljarstvo in govedoreja.
Prebivalstvo
[uredi | uredi kodo]Večina nekmečkega prebivalstva dela doma v obrti ali v Celju, Petrovčah, Žalcu in Velenju.
Znamenitosti in okolica
[uredi | uredi kodo]V naselju sta znani graščina in kapelica odprtega tipa z dvokapnico iz prve četrtine 20. stoletja, obnovljena leta 2008. Kapelica spada v register kulturne dediščine Slovenije.[6]
Na Govčah so severno od avtoceste A1 razvaline protestantske cerkve oziroma molilnice iz let 1582–1586.[7][8]
Znane osebnosti, rojene v Arji vasi
[uredi | uredi kodo]- Ivan Grobelnik – Ivo (1920–2022), slovenski partizan, gospodarstvenik
- Ivan Naraks (1869–1924), izdelovalec orgel
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ »Prebivalstvo po spolu in po starosti, občine in naselja, Slovenija, letno«. Statistični urad Republike Slovenije.
- ↑ »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 23943«. Geografski informacijski sistem kulturne dediščine. Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
- ↑ Leksikon občin kraljestev in dežel zastopanih v državnem zboru, zv. 4: Štajersko, Dunaj: C. Kr. Dvorna in Državna Tiskarna, 1904, str. 38 in Arndorf bei Cilli.
- ↑ »Razlaga krajevnega imena Arja vas«. 23. maj 2014. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 11. junija 2016. Pridobljeno 3. junija 2016.
- ↑ 5,0 5,1 Snoj (2009), str. 47
- ↑ »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 23371«. Pregledovalnik Registra nepremične kulturne dediščine. Ministrstvo RS za kulturo.
- ↑ »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 1487«. Pregledovalnik Registra nepremične kulturne dediščine. Ministrstvo RS za kulturo.
- ↑ Petek (2015).
Viri
[uredi | uredi kodo]- Petek, Tina (2015). Prezentacija ostankov protestantske molilnice v Govčah pri Žalcu (projektna naloga). Maribor: FGPA, Univerza v Mariboru. Pridobljeno 3. junija 2016.
- Snoj, Marko (2009), Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen, Ljubljana: Modrijan, Založba ZRC
- Krušič, Marjan (2009). Slovenija: turistični vodnik. Založba Mladinska knjiga. COBISS 244517632. ISBN 978-961-01-0690-6.
- Černe, Andrej Priročni krajevni leksikon Slovenije, DZS d.d., Ljubljana, 1996, (COBISS)
Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]
