Pojdi na vsebino

9 Metida

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Za Jupitrovo luno glej Metida (luna).
9 Metida
Odkritje
OdkriteljAndrew Graham
Datum odkritja25. april 1848
Oznake
1974 QU2
asteroidni pas
Značilnosti tira
Epoha: 14. julij, 2004 (JD 2453200,5)
Odsončje400,548 Gm (2,678 a.e.)
Prisončje313,556 Gm (2,096 a.e.)
357,052 Gm (2,387 a.e.)
Izsrednost0,122j
1346,815 d (3,69 let)
19,21 km/s
274,183°
Naklon tira5,576°
68,982°
5,489°
Fizikalne značilnosti
Razsežnosti235×195×140 km[1][2]
Masa~9×1018 kg
Srednja gostota
~2,7 g/cm³[3]
~0,070 m/s²
~0.11 km/s
0,2116 dni (5,078 h)[4]
Albedo0,243 (geometrični)[5]
Temperatura~173 K
max: 282 K (+9° C)[6]
Spektralni tip
asteroid tipa S[7]
8,1[8] to 11.83
6,28
0,23" do 0,071"

9 Metida (starogrško starogrško Μήτις: Métis) je eden izmed največjih asteroidov v asteroidnem pasu.

Odkritje

[uredi | uredi kodo]
Deset največjih asteroidov v primerjavi z Luno. 9 Metida je drugi z desne.

Asteroid Metida je kot edini[9] asteroid odkril Andrew Graham 25. aprila 1848. Na Irskem je bil z opazovanji odkrit samo ta asteroid. Ime je dobil po Metidi, ki je bila hčerka Tetije in Okeana [10] iz grške mitologije. Najprej je dobil ime Tetija, kar pa so pozneje preklicali in je to ime dobil drugi asteroid 17 Tetija.

Lastnosti

[uredi | uredi kodo]

Asteroid 9 Metida je sestavljen iz silikatov in kovinske zlitine niklja in železa. Verjetno je ostanek velikega asteroida, ki je bil ob močnem trku v preteklosti uničen[11]. Ocenjujejo, da je površina sestavljena iz od 30 do 40 % olivine bogatega na kovinah. Ostalo je zlitina železa in niklja (60 do 70 %)[11]. Asteroid so raziskovali z Vesoljskim teleskopom Hubble. Analiza svetlobnih krivulj je pokazala, da ima asteroid podolgovato obliko[1][12]. Radarska opazovanja so pokazala, da ima na površini večjo ravno področje, kar se ujema z rezultati analize svetlobnih krivulj[13]. Smer vrtenja asteroida še ni znana. Analiza svetlobnih krivulj je pokazala, da pol kaže proti ekliptičnm koordinatam (β, λ) = (23°, 181°) ali (9°, 359°) (z 10 % možno napako[1] V preteklosti so opazovali že 5 okultacij z zvezdo [14]. Na podlagi svetlobnih krivulj so najprej mislili, da ima tudi svojo luno. Poznejše raziskave tega niso potrdile[15][16] Tudi raiskave z Vesoljskim teleskopom Hubble [2][12] v letu 1993 niso odkrile nobene lune[12].

Družina asteroida

[uredi | uredi kodo]

Včasih so mislili, da Metida pripada asteroidni družini, ki so jo imenovali Metidina družina[17]. Pozneje niso našli skupine asteroidov, ki bi jih lahko prištevali k družini. Spektralne analize so pokazale, da sta si Metida in 113 Amalteja precej podobna. To je dalo domneve, da sta ostanka zelo stare družine (najmanj 1 G let). Člani te družine so se zaradi medsebojnih trkov zdrobili. Domnevni starševski asteroid je imel v premeru od 300 do 400 km, doživel pa je tudi razslojevanje. Asteroid Metida je verjetno ostanek jedra, Amalteja pa je ostanek skorje prvotnega asteroida.

Opombe in sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. 1,0 1,1 1,2 J. Torppa et al., Shapes and rotational properties of thirty asteroids from photometric data Arhivirano 2015-11-06 na Wayback Machine., Icarus Vol. 164, p. 346 (2003).
  2. 2,0 2,1 A. D. Storrs et al., A closer look at main belt asteroids 1: WF/PC images, Icarus Vol. 173, p. 409 (2005).
  3. G. A. Krasinsky et al., Hidden Mass in the Asteroid Belt, Icarus, Vol. 158, p. 98 (2002).
  4. PDS podatki svetlobnih krivulj
  5. MSX Infrared minor planet survey (at PDS)
  6. L. F. Lim et al., Thermal infrared (8–13 µm) spectra of 29 asteroids: the Cornell Mid-Infrared Asteroid Spectroscopy (MIDAS) Survey, Icarus Vol. 173, p. 385 (2005).
  7. asteroid lightcurve data file (March 2001)
  8. Donald H. Menzel; Jay M. Pasachoff (1983). A Field Guide to the Stars and Planets (2 izd.). Boston, MA: Houghton Mifflin. str. 391. ISBN 0-395-34835-8.
  9. Graham, A.; New Planet, Monthly Notices of the Royal Astronomical Society, Vol. 8, No. 6 (dated April 14, 1848!), p. 146 (signed April 29, 1848; o odkritju so prvič poročali 27. aprila)
  10. Graham, A.; Metis, Monthly Notices of the Royal Astronomical Society, Vol. 8, No. 7 (dated May 12, 1848), pp. 147–150)
  11. 11,0 11,1 M. S. Kelley and M. J. Gaffey, 9 Metis and 113 Amalthea: A Genetic Asteroid Pair, Icarus Vol. 144, p. 27 (2000).
  12. 12,0 12,1 12,2 »Hubble Space Telescope observations« (PDF). Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 30. oktobra 2008. Pridobljeno 12. avgusta 2008.
  13. D. L. Mitchell et al., Radar Observations of Asteroids 7 Iris, 9 Metis, 12 Victoria, 216 Kleopatra, and 654 Zelinda, Icarus Vol. 118, p. 105 (1995).
  14. W. M. Kissling et al., The diameter of (9) Metis from the Occultation of SAO 190531, Proceedings of the Astronomical Society of Australia Vol 9, p. 150 (1991).
  15. Raziskave v IMCCE (v francoščini)
  16. Poročila o lunah asteroidov
  17. J. G. Williams, Asteroid Families - An Initial Search, Icarus Vol. 96, p. 251 (1992).

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]