1980

1980 (MCMLXXX) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.

• 26. januar – Izrael in Egipt vzpostavita diplomatske odnose.
• 13. februar – pričetek 13. zimskih olimpijskih iger v Lake Placidu (New York).
• 1. marec – sonda Voyager 1 potrdi obstoj Saturnove lune Janus.
• 27. marec – naftna ploščad Alexander L. Kielland se prevrne v Severnem morju, umre 123 od 212 članov posadke.
• 18. april – Zimbabve se osamosvoji od Združenega kraljestva, ministrski predsednik postane Robert Mugabe.
• 8. maj – več kot 140 državnih delegacij se udeleži pogreba jugoslovanskega predsednika Josipa Broza - Tita v Beogradu.
• 18. maj – izbruhne Sveta Helena in povzroči smrt 57 ljudi ter 3 milijarde dolarjev škode.
• 22. maj – izide Pac-Man, najbolj prodajana videoigra vseh časov.
• 1. junij – v Trbovljah je ustanovljena slovenska skupina Laibach.
• 29. junij – Vigdís Finnbogadóttir je izvoljena za predsednico Islandije, s čimer postane prva demokratično izbrana vodja države ženskega spola na svetu.
• 9. julij – Papež Janez Pavel II. obišče Brazilijo. Množica, ki ga pride pozdravit, do smrti potepta 7 ljudi.
• 19. julij – pričetek poletnih olimpijskih iger v Moskvi.
• 30. julij – Vanuatu postane samostojna država.
• 31. avgust – po več tednih delavskih protestov v Gdansku pod vodstvom Lecha Wałęse je podpisan socialni sporazum z oblastmi, ki predpostavlja tudi ustanovitev neodvisnega sindikata.
• 5. september – v Švici je odprt cestni predor Gotthard, takrat najdaljši cestni predor na svetu.
• 17. september – na Poljskem je ustanovljen sindikat Solidarność, prva neodvisna organizacija te vrste v vzhodnem bloku.
• 22. september – pričetek iransko-iraške vojne.
• 4. november – Ronald Reagan na ameriških predsedniških volitvah z veliko prednostjo premaga Jimmyja Carterja.
• 23. november – močan potres opustoši regijo Irpinia v južni Italiji.

Svetovna populacija
	1980	1975		1985
Svet	4.434.682.000	4.068.109.000	366.573.000	4.830.979.000	396.297.000
Afrika	469.618.000	408.160.000	61.458.000	541.814.000	72.196.000
Azija	2.632.335.000	2.397.512.000	234.823.000	2.887.552.000	255.217.000
Evropa	692.431.000	675.542.000	16.889.000	706.009.000	13.578.000
Južna Amerika & Karibi	361.401.000	321.906.000	39.495.000	401.469.000	40.068.000
Severna Amerika	256.068.000	243.425.000	12.643.000	269.456.000	13.388.000
Oceanija	22.828.000	21.564.000	1.264.000	24.678.000	1.850.000

• 9. januar – Uroš Zorman, slovenski rokometaš
• 13. januar – Wolfgang Loitzl, avstrijski smučarski skakalec
• 19. januar – Matic Osovnikar, slovenski atlet
• 12. februar – Juan Carlos Ferrero, španski tenisač
• 28. februar – Sigurd Pettersen, norveški smučarski skakalec
• 21. marec – Ronaldinho, brazilski nogometaš
• 12. april – Erik Mongrain, kanadski kitarist in skladatelj
• 17. april – Matej Avbelj, slovenski pravnik
• 6. maj – Brooke Bennett, ameriška plavalka
• 18. junij – Peter Oset, slovenski glasbenik, član Modrijanov
• 13. julij – Milan Golob, slovenski gledališki režiser
• 18. julij – Kristen Bell, ameriška igralka
• 19. julij – Urška Arlič Gololičič, slovenska operna pevka – sopranistka
• 20. julij – Gisele Bundchen
• 26. julij – Jacinda Ardern, novozelandska političarka
• 2. september – Boštjan Udovič, slovenski politolog in ekonomist
• 8. oktober – Marko Samec, slovenski pesnik
• 15. oktober – Tom Boonen, belgijski kolesar
• 7. december – Dan Bilzerian, ameriški igralec, poslovnež in ljubiteljski pokeraš
• 15. december – Annalena Baerbock, nemška političarka
• 18. december – Christina Aguilera, ameriška pevka

• 26. januar – Lavo Čermelj, slovenski fizik in publicist (* 1889)
• 28. januar – Ciril Kosmač, slovenski pisatelj (* 1910)
• 13. februar – Marian Rejewski, poljski matematik, kriptolog (* 1905)
• 18. marec – Erich Fromm, nemško-ameriški psiholog in filozof (* 1900)
• 23. marec – Jacob Miller, jamajški pevec reggaeja, glasbenik (* 1952)
• 25. marec – Roland Barthes, francoski kritik, esejist, filozof in semiotik (* 1915)
• 3. april – sir Edward Crisp Bullard, angleški geofizik (* 1907)
• 15. april – Jean-Paul Sartre, francoski filozof, dramatik, scenarist, pisatelj in literarni kritik (* 1905)
• 29. april – Alfred Hitchcock, britanski filmski režiser (* 1899)
• 4. maj – Josip Broz Tito, predsednik SFRJ (* 1892)
• 7. junij – Henry Miller, ameriški pisatelj in slikar (* 1891)
• 18. junij – Kazimierz Kuratowski, poljski matematik (* 1896)
• 25. julij – Vladimir Semjonovič Visocki, ruski pevec, pesnik, igralec in pisatelj (* 1938)
• 27. julij – Mohamed Reza Pahlavi, iranski šah (* 1919)
• 31. julij – Ernst Pascual Jordan, nemški fizik in matematik (* 1902)
• 4. avgust – Joseph Ashbrook, ameriški astronom (* 1918)
• 16. september – Jean Piaget, švicarski psiholog (* 1896)
• 17. september – Anastasio Somoza Debayle, nikaragovski diktator (* 1925)
• 25. september – John Bonham, angleški bobnar (* 1948)
• 7. november – Steve McQueen, ameriški filmski igralec (* 1930)
• 14. november – Maksim Gaspari, slovenski slikar (* 1883)
• 8. december –
  • Ignac Koprivec, slovenski pistelj, novinar in urednik (* 1907)
  • John Lennon, angleški pevec, tekstopisec in kitarist (* 1940)
• 31. december – Herbert Marshall McLuhan, kanadski literarni kritik, medijski teoretik in filozof (* 1911)

• Fizika – James Watson Cronin, Val Logsdon Fitch
• Kemija – Paul Berg, Walter Gilbert, Frederick Sanger
• Fiziologija ali medicina – Baruj Benacerraf, Jean Dausset, George D. Snell
• Književnost – Czesław Miłosz
• Mir – Adolfo Pérez Esquivel

Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: 1980