Šumevec
- To je članek o vrsti glasov. Za naselje v občini Litija glej Šumnik, Litija oz. za potok Šumnik (razločitev)
Čč Šš Žž
Šumévec, nestrokovno tudi šúmnik,[1] je soglasnik, tvorjen na sprednjem nebu s priporo (pripornik) ali z zaporo, ki preide v priporo (zlitnik).[2] Značilen šum, ki je nižji kot pri sičnikih, nastane v odzvočnem kotličku, ki se tvori med jezikom in sekalci. Srednja jezična ploskev je pomaknjena nekoliko bolj nazaj v primerjavi s tvorbo sičnikov.[3]
V slovenščini so šumevci č, ž, š, dž. Šumevci so tudi (neslovenski) mehki ć, ź, ś in dź.[4]
Slovenski šumevci
[uredi | uredi kodo]| Po mestu tvorbe | Zadlesnični | |
| Po načinu tvorbe | Nezveneči | Zveneči |
| Pripornika | š | ž |
| Zlitnika | č | dž |
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ Slovenski pravopis, Ljubljana 2007, str. 208.
- ↑ Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 4. 2021.
- ↑ 3,0 3,1 Toporišič J. Slovenska slovnica. 4., prenovljena in dopolnjena izdaja, Maribor: Obzorja, 2004.
- ↑ Jože Toporišič: Enciklopedija slovenskega jezika. Ljubljana: Cankarjeva založba, 1992.