Grand Est
Grand Est Grossa Oschta Grouss Osten | ||
|---|---|---|
 Grad Haut-Koenigsbourg severno od Colmarja | ||
| ||
 | ||
| 48°35′56.0″N 7°45′35.6″E / 48.598889°N 7.759889°E | ||
| Država | Francija | |
| Prefektura | Strasbourg | |
| Departmaji | ||
| Površina | ||
| • Skupno | 57.433 km2 | |
| Rang | 5. | |
| Prebivalstvo (2017)[1] | ||
| • Skupno | 5.549.586 | |
| • Gostota | 97 preb./km2 | |
| Časovni pas | UTC+01:00 (CET) | |
| • Poletni | UTC+02:00 (CEST) | |
| Koda ISO 3166 | FR-GES | |
| GDP (2013) | ||
| Skupaj | 150,3 milijarde € | |
| Na prebivalca | 27.085 € | |
| NUTS Regija | FRF | |
| Uradni jeziki | francoščina | |
| Prepoznani jeziki | alemanska nemščina in luksemburščina | |
| Spletna stran | www | |
Grand Est[2] (francosko: [ɡʁɑ̃t‿ɛst] (); renska francoščina Groß Oschte; nemško Großer Osten) je upravna regija v severovzhodni Franciji. Pod začasnim imenom Alzacija-Šampanija-Ardeni-Lorena je 1. januarja 2016 nadomestila tri nekdanje upravne regije, Alzacija, Šampanija-Ardeni in Lorena; ACAL ali redkeje ALCA),[3] kot posledica teritorialne reforme, ki jo je sprejel francoski parlament leta 2014.[4]
Regija se nahaja ob treh vodnih bazenih (Sena, Meuse in Ren), ki obsegajo površino 57.433 km², in je peta največja v Franciji; vključuje dve gorski verigi (Vogez in Ardeni). Meji na Belgijo, Luksemburg, Nemčijo in Švico. Leta 2017 je imela 5.549.586 prebivalcev. Prefektura in največje mesto je Strasbourg.
Stalno ime
[uredi | uredi kodo]
V anketi, ki jo je v Šampanija-Ardeni novembra 2014 izvedel France 3, sta bili imeni Grand Est (29,16%) in Austrasie (22,65%) na prvem mestu med 25 kandidati z 4.701 glasovi.[5] Ime Grand Est je bilo najvišje tudi v anketi, ki jo je izvedel L'Est Républicain naslednji mesec, kjer je prejel 42% od 3.324 glasov.[6]
Geografija
[uredi | uredi kodo]Grand Est obsega 57.433 km2 zemlje in je šesta največja francoska regija. Grand Est meji na štiri države – na Belgijo in Luksemburg na severu, na Nemčijo na vzhodu in severovzhodu[7] ter na Švico[8] na jugovzhodu. Je edina francoska regija, ki meji na več kot dve državi ali več držav kot je francoskih regij. Njene sosede znotraj Francije so Bourgogne-Franche-Comté na jugu, Île-de-France na zahodu in Hauts-de-France na severozahodu.
Departmaji
[uredi | uredi kodo]Grand Est obsega deset departmajev: Ardeni, Aube, Bas-Rhin, Marne, Haute-Marne, Haut-Rhin, Meurthe-et-Moselle, Meuse, Moselle, Vosges.
Topografija
[uredi | uredi kodo]Glavna gorovja v regiji vključujejo Vogeze na vzhodu in Ardene na severu.
Hidrologija
[uredi | uredi kodo]Regija je na vzhodu omejena z Renom, ki tvori približno polovico meje z Nemčijo. Druge večje reke, ki tečejo skozi regijo so Meuse, Moselle, Marne in Saône.
Jezera v regiji sp med drugimi tudi lac de Gérardmer, lac de Longemer, lac de Retournemer, lac des Corbeaux, Lac de Bouzey, lac de Madine, étang du Stock in lac de Pierre-Percée.
Glej tudi
[uredi | uredi kodo]
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ »Populations légales 2017«. insee.fr. Pridobljeno 2. januarja 2020.
- ↑ »"Grand Est": les élus valident le nom de région«. Le Figaro (v francoščini). Pridobljeno 29. aprila 2016.
- ↑ Dupuis-Remond, Dupuis-Remond (18. december 2014). »Débat d'orientation budgétaire : la Grande Région ALCA dans tous les esprits – France 3 Lorraine«. France 3 (v francoščini). Pridobljeno 13. januarja 2015.
- ↑ »La carte à 13 régions définitivement adoptée«. Le Monde (v francoščini). 17. december 2014. Pridobljeno 13. januarja 2015.
- ↑ »Votez pour le nom de la future grande région Champagne-Ardenne – Lorraine – Alsace«. France 3 Champagne-Ardenne (v francoščini). France Télévisions. 24. november 2014. Pridobljeno 25. avgusta 2015.
- ↑ »Choisissez un nom pour la Grande Région«. L'Est Républicain (v francoščini). 2. december 2014. Pridobljeno 25. avgusta 2015.
- ↑ Baden-Württemberg, Rhineland-Palatinate and Saarland
- ↑ Cantons of Basel-Landschaft, Basel-Stadt, Jura and Solothurn
Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]- Uradna spletna stran (francosko)
- Združitev regij – Francija 3
| Celinska Francija do leta 2015 |
|
|---|---|
| Celinska Francija od 2016 dalje | |
| Čezmorske regije | |
| Splošno | |
|---|---|
| Narodne knjižnice | |
| Drugo | |
