Pojdi na vsebino

Claude Cohen-Tannoudji

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Claude Cohen-Tannoudji
Portret
Claude Cohen-Tannoudji
Rojstvo1. april 1933({{padleft:1933|4|0}}-{{padleft:4|2|0}}-{{padleft:1|2|0}})[1][2][…] (91 let)
Constantine, Francija[4]
Bivališče Francija
NarodnostFrancija francoska
Področjafizika
UstanoveEcole normale supérieure
Univerza v Parizu
Alma materEcole normale supérieure
diploma 1957
Univerza v Parizu
doktorat 1962
Mentor doktorske
disertacije
Alfred Kastler
Doktorski študentiSerge Haroche
Jean Dalibard
Francesco Saverio Pavone
Pomembne nagradeYoungova medalja in nagrada (1979)
Lilienfeldova nagrada (1992)
Matteuccijeva medalja (1994)
Harveyjeva nagrada (1996)
Nobelova nagrada za fiziko (1997)
ZakonecJacqueline Veyrat ( 1958)[5]
Otroci3

Claude Cohen-Tannoudji, francoski fizik, * 1. april 1933, Constantine, Fracoska Alžirija (sedaj Alžirija).

Cohen-Tannoudji je leta 1997 skupaj s Chujem in Phillipsom prejel Nobelovo nagrado za fiziko za raziskave metod laserskega hlajenja in lovljenja atomov. Še vedno je aktivni raziskovalec in deluje na École Normale Supérieure v Parizu.

Življenje in delo

[uredi | uredi kodo]

Rodil se je alžirskim judovskim staršem, Abrahamu Cohen-Tannoudjiju in Sarah Sebbah.[6][7][8][9] Pri opisovanju svojih korenin je Cohen-Tannoudji dejal: »Moja družina, izvirno iz Tangerja, se je nastanila v Tuniziji in nato v Alžiriji v 16. stoletju, ko je pred špansko inkvizicijo prebegla. Dejansko naš priimek Cohen-Tannoudji pomeni preprosto družina Cohen iz Tangerja. Alžirski Judje so prejeli francosko državljanstvo leta 1870 po tem, ko je Alžirija postala francoska kolonija leta 1830.«[10]

Po končanju srednje šole v Alžiru leta 1953 je odšel v Pariz in začel študirati na École normale supérieure.[10] Med njegovimi profesorji so bili: Henri Paul Cartan, Laurent Schwartz in Alfred Kastler.[10]

Leta 1958 se je poročil z Jacqueline Veyrat, visokošolsko učiteljico, s katero sta imela tri otroke. Njegov študij je prekinil nabor za služenje v vojski, kjer je služil 28 mesecev – več kot običano zaradi alžirske vojne. Leta 1960 je nadaljeval študij za doktorat, ki ga je pridobil proti koncu leta 1962 na Univerzi v Parizu.

Claude Cohen-Tannoudji, 2010

Po dizertaciji je začel poučevati kvantno mehaniko na Univerzi v Parizu. Njegovi zapiski predavanj so postali osnova za priljubljeno knjigo Mécanique quantique, ki jo je napisal z dvema svojima kolegoma. Nadaljeval je tudi svoje raziskovalno delo o atomsko-fotonskih interakcijah. Njegova raziskovalna skupina je razvila model oblečenega atoma.

Leta 1973 je postal profesor na Francoskem kolegiju. Tu je poučeval atomsko in molekulsko fiziko do leta 2004. V zgodnjih 1980-ih je začel predavati o radiacijskih silah na atomih in poljih laserske svetlobe. Skupaj z Alainom Aspectom, Christophom Salomonom in Jeanom Dalibardom je ustanovil tudi laboratorij za raziskovanje laserskega hlajenja in lovljenja. Pri laserskem hlajenju je uporabil tudi statistični pristop z uporabo stabilnih porazdelitev.[11]

Njegovo delo je vodilo do Nobelove nagrade za fiziko leta 1997 »za razvoj metod hlajenja in lovljenja atomov z lasersko svetlobo,«[12] ki jo je delil s Chujem in Phillipsom. Cohen-Tannoudji je bil prvi prejemnik Nobelove nagrade za fiziko, rojen v arabski deželi.

Priznanja

[uredi | uredi kodo]

Nagrade

[uredi | uredi kodo]
Claude Cohen-Tannoudji, UNESCO, 2011

Izbrana dela

[uredi | uredi kodo]

Glavna Cohen-Tannoudjijeva dela so dana na njegovi domači strani.[14]

  • Claude Cohen-Tannoudji, Bernard Diu, Frank Laloë. 1973. Mécanique quantique. 2 cols. Collection Enseignement des Sciences. Pariz. ISBN 2-7056-5733-9 (Quantum Mechanics. Vol. I & II, 1991. Wiley, New-York, ISBN 0-471-16433-X & ISBN 0471164356).
  • Claude Cohen-Tannoudji, Gilbert Grynberg, Jacques Dupont-Roc. Introduction à l'électrodynamique quantique. (Photons and Atoms: Introduction to Quantum Electrodynamics. 1997. Wiley. ISBN 0471184330)
  • Claude Cohen-Tannoudji, Gilbert Grynberg, Jacques Dupont-Roc, Processus d'interaction photons-atomes. (Atoms-Photon Interactions : Basic Processes and Applications. 1992. Wiley, New-York. ISBN 0471625566)
  • Claude Cohen-Tannoudji. 2004. Atoms in Electromagnetic fields. 2. izdaja. World Scientific. Zbirka njegovih najpomembnejših člankov.

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. Encyclopædia Britannica
  2. Leidse Hoogleraren
  3. Brockhaus Enzyklopädie
  4. Who's Who in FranceParis: 1953. — ISSN 0083-9531; 2275-0908
  5. Krapp (1998).
  6. »Claude Cohen-Tannoudji«. Enciklopedija Britannica (v angleščini).
  7. »Les Nobel français de physique« (v francoščini). 9. oktober 2007. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 13. februarja 2015.
  8. Leroy (2003), str. 218.
  9. Agarwal (2005), str. 298.
  10. 10,0 10,1 10,2 Cohen-Tannoudji (1997).
  11. Bardou idr. (2001).
  12. »The Nobel Prize in Physics 1997«. Nobelprize.org. Nobelov sklad. Pridobljeno 14. decembra 2014.
  13. http://www.uu.se/en/about-uu/traditions/prizes/honorary-doctorates/
  14. »Claude Cohen-Tannoudji« (v francoščini). École normale supérieure. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 25. februarja 2015. Pridobljeno 14. decembra 2014.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]