Pojdi na vsebino

Bitka pri Kreti

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Bitka pri Kreti
Del bizantinsko-bolgarskih vojn
Datum1009
Prizorišče
vzhodno od Soluna, Grčija
Izid bizantinska zmaga
Udeleženci
Bolgarsko cesarstvo Bizantinsko cesarstvo
Poveljniki in vodje
Samuel Bolgarski Bazilij II.
Moč
ni znano ni znano
Žrtve in izgube
ni znano ni znano

Bitka pri Kreti je bila vojaški spopad med Bizantinskim in Bolgarskim cesarstvom leta 1009 pri vasi Kreta vzhodno od Soluna.

Po bizantinski zasedbi bolgarske prestolnice Preslav leta 971 sta se cesarstvi vojskovali brez prestanka. Od leta 976 se je bolgarski plemič in kasnejši car Samuel uspešno vojskoval z Bizantinci, po letu 1000 pa so se Bizantinci opomogli od težkih izgub in vojna sreča se je prevesila na njihovo stran. Cesar Bazilij II. se je vsako leto odpravil na premišljen vojni pohod in osvojil več mest. Leta 1009 sta se bizantinska in bolgarska vojska spopadli vzhodno od Soluna. O bitki sami je znano samo to, da so zmagali Bizantinci. Pet let kasneje so Bizantinci odločilno premagali Bolgare v bitki na Belasici. Do leta 1018 je Bazilij II. osvojil celo Bolgarijo.[1][2]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. Gyuzelev. Short History of Bulgaria, str. 71.
  2. Nikolov. Centralism and regionalism in early Medieval Bulgaria (end of the 7th – beginning of the 11th centuries), str. 130.