Anton Bankič (jezuit)
| Anton Bankič | |
|---|---|
| Rojstvo | 17. oktober 1814 Tarčet[d] |
| Smrt | 11. september 1891 (76 let) Gorica |
| Narodnost |  Slovenec |
| Državljanstvo | .svg){kind=small} Avstro-Ogrska |
| Poklic | klerik |
Anton Bankič, slovenski jezuit, * 17. oktober 1814, Tarčet pri Podbonescu, † 11. september 1891, Gorica.
Življenje
[uredi | uredi kodo]Anton Bankič (tudi Banchig) se je rodil v slovenski kmečki družini očetu Antonu Bankiču in materi Mariji Matelič v Tarčetu pri Podbonescu. Vstopil je v Družbo Jezusovo in zaslovel kot izreden cerkveni govornik v slovenskem, furlanskem in italijanskem jeziku. Deloval je v raznih krajih, od 1864 dalje v Gorici. Goriška nadškofa Franz Xaver Luschin in Andreas Gollmayr sta pospeševala ljudske misijone kot najbolj učinkovito sredstvo za versko-nravno prenovo krščanskega življenja. Vseh teh ljudskih misijonov na Liveku, v Kanalu, Komnu, Kojskem, Štivanu, Štandrežu, Gorici in Špetru Slovenov se je udeležilo po več tisoč ljudi, vodil pa jih je Bankič.[1]
Viri
[uredi | uredi kodo]Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]- Klinec Rudolf. »Bankič Anton«. Primorski slovenski biografski leksikon. Ljubljana: ZRC SAZU, 2013 – prek Slovenska biografija.
