Romi
Romi so etnična skupina, ki živi predvsem v evropskih državah Španije, Romunije, Francije, Bolgarije, Madžarske, Grčije, Rusije, Italije, Hrvaške, Srbije, Združenega kraljestva, Slovaške, Nemčije, Severne Makedonije, Ukrajine in Portugalske, tudi Slovenije; in deloma izven Evrope: ZDA, Braziliji, Turčiji in Mehiki. Izhajali naj bi iz Indije,[1][2][3][4][5][6] verjetno iz severozahodnih indijskih držav Radžastana[5][6] in Pandžaba.[5] V Evropi jih živi 8 do 10 milijonov. V popisu prebivalstva leta 2002 se je za Rome opredelilo 3.246 državljanov Slovenije.[7]
Regije z večjim številom pripadnikov | |
---|---|
Jeziki | |
romščina |
Več skupin
urediEtnična oznaka Cigan se je v sodobnem času v evropskih jezikih opuščala in tudi v slovenščini ni več primerna, ker se jo pojmuje kot izrazito diskrimnatorna in zato politično skrajno nekorektna in neetična.[8] Nadomešča jo ime Rom, ki v romskem jeziku pomeni poročenega moškega in hkrati človeka.
8. aprila leta 1971 je bil v Londonu prvi svetovni kongres Romov in v spomin na ta dogodek je bil 8. april izbran kot njihov svetovni dan.
Sinti
urediSinti ali Zinti so skupina, ki živi predvsem v Srednji Evropi, tudi južneje, nekako na sredini celine. Oni imajo precej nemških besed; največ jih je v Nemčiji,[9][10][11] in v severni Italiji; Sinti sebe ne opredeljujejo kot Romi, vendar se njihov jezik le imenuje Romanes.[10]
Bajaži
urediV Medmurju ter v več naseljih Bačke, na primer v Vajski, večina Romov govori bajaški jezik. V Orehovici je njihovo število preseglo tretjino prebivalstva in imajo po ustavi pravico do krajevnih napisov v svojem jeziku. Teh ne želijo v romskem jeziku, ker ga ne razumejo, ampak v svojem bajaškem.[12]
Glej tudi
uredi- Djelem, djelem - romska himna
- seznam ljudstev
Zunanje povezave
urediSklici
uredi- ↑ Hancock, Ian F. (2005) [2002]. We are the Romani People. Univ of Hertfordshire Press. str. 70. ISBN 978-1-902806-19-8: ‘While a nine century removal from India has diluted Indian biological connection to the extent that for some Romani groups, it may be hardly representative today, Sarren (1976:72) concluded that we still remain together, genetically, Asian rather than European’
{{navedi knjigo}}
: Vzdrževanje CS1: postscript (povezava) - ↑ Mendizabal, Isabel (6. december 2012). »Reconstructing the Population History of European Romani from Genome-wide Data«. Current Biology. 22 (24): 2342–2349. doi:10.1016/j.cub.2012.10.039. ISSN 0960-9822. PMID 23219723.
- ↑ Sindya N. Bhanoo (11. december 2012). »Genomic Study Traces Roma to Northern India«. New York Times.
- ↑ Current Biology.
- ↑ 5,0 5,1 5,2 Meira Goldberg, K.; Bennahum, Ninotchka Devorah; Hayes, Michelle Heffner (28. september 2015). Flamenco on the Global Stage: Historical, Critical and Theoretical Perspectives - K. Meira Goldberg, Ninotchka Devorah Bennahum, Michelle Heffner Hayes - Google Books. ISBN 9780786494705. Pridobljeno 21. maja 2016.
- ↑ 6,0 6,1 Simon Broughton; Mark Ellingham; Richard Trillo (1999). World Music: Africa, Europe and the Middle East. Rough Guides. str. 147. ISBN 9781858286358. Pridobljeno 21. maja 2016.
Roma Rajastan Penjab.
- ↑ »Romi – kako iz labirinta stereotipov?«. RTV Slovenija. 5. april 2009. Pridobljeno 22. aprila 2016.
- ↑ Schnabl, Bojan-Ilija (1998). Romi - evropske perspektive : evropska integracija - novi dejavnik družbenih odnosov. Koroški koledar 1999. Celovec: Slovenska prosvetna zveza, Založba Drava. str. 95–103. COBISS 238036. ISSN 2738-3466.
- ↑ Jurová, Anna (2003). Vaščka, Michal; Jurásková, Martina; Nicholson, Tom (ur.). »From Leaving The Homeland to the First Assimilation Measures« (PDF). Čačipen Pal O Roma – A Global Report on Roma in Slovakia. Slovakia: 17. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 3. decembra 2013. Pridobljeno 7. septembra 2013.
the Sinti lived in German territory, the Manusha in France, the Romanitsel in England, the Kale in Spain and Portugal, and the Kaale in Finland.
- ↑ 10,0 10,1 Hübshmanová 2003.
- ↑ Kalaydjieva, Luba; Gresham, David; Calafell, Francesc (2. april 2001). »Genetic studies of the Roma (Gypsies): A Review«. BMC Medical Genetics. 2 (5): 5. doi:10.1186/1471-2350-2-5. PMC 31389. PMID 11299048.
- ↑ »Orehovica: Prvi ćemo imati hrvatsko-romske natpise«. Večernji list. Pridobljeno 23. oktobra 2022.