petek, 26. november 2010

Še znam

Zadnje čase res toliko šivam, da se verjetno že sprašujete, če še sploh znam kaj drugega :) Včasih prav pride kakšna padalska akcija, čeprav za seboj pusti razdejanje.

Tako je danes nastala preprosta voščilnica. S prvimi kupljenimi rožicami. Hja, to je pa tako, če se Memories preseli v Ljubljano. Bo še marsikaj pri meni prvič po tej zaslugi.


Pobrskala sem po škatli s kozmetiko in L'Orealova mavrično-marelična senčka za veke je bila ravnopravšnja, da sem na osnovo in pohroščkan kartonček dodala nekaj bleščave.


Pa še moja štampiljka za podpis na zadnji strani. Če prekrijem zoprni angleški 'thank you', je ravno dovolj prostora za osnovne podatke. Bo zelo uporabna :)

četrtek, 25. november 2010

Repki

Še vedno so na pohodu brave, prav pašejo ob teh meglenih dnevih, razbijejo žalostno sivino. No, zadnja dva dneva sta prav sončno krasna, se ne smem preveč pritoževati.

nedelja, 21. november 2010

Barve

Veliko barv ... eksplozija pisanih srčkov in pisanih rožic. Pa še nekaj pisanih denarnic za povrh.


četrtek, 18. november 2010

Očijeva vabila


Res je, moj oči bo decembra praznoval 70. rojstni dan. Takšna obletnica si pa že zasluži malo fešte, kajne? Da ne bi potrjevala znanega pregovora o kovačevi kobili, sem se v soboto usedla k delu. Sicer je dan prehitro ušel mimo, tako da sem začela šele ob 23.30, sem pa zato v praksi preizkusila prednosti pospravljenega kotička. Najprej sem izbrala papir, med staro zalogo sem našla mini ščipalke in trak iz jute. Vedela sem, da bo na vabilu vsaj kakšna rožica in to je bilo to :) Priprava materiala, ki sem si ga odnesla na kuhinjsko mizo, je trajala kakšnih 15 minut, pa če štejem zraven še 10 minut pospravljanja, je to zame rekord. Zaključek: po papirčkanju ni bilo niti sledu o ustvarjalni bombi. Juhej! Nastalo je 15 vabil. Me je imelo, da bi gor še kaj dodala, vsaj kakšne polperle v vogale, pa mi enostavno niso ''pasale'' zraven, glede na uporabljen naravni material (les in juta). No, ker so vabila moška, sem bila na koncu kar zadovoljna in ob 2.30 sem padla v posteljo.


Zabava bo čez točno mesec dni. Ojoj, to bo tik-tak tukaj. Hm, bi vam zaupala še kakšno podrobnost o mojih načrtih, pa ne smem ... vam povem čez mesec dni ;)

torek, 16. november 2010

Nov model


Včasih je to, da doma nimam vsega, kar potrebujem, dobra stvar. Tako sem prisiljena v to, da poiščem ustrezno rešitev. In tokratna mi je všeč. Naredila sem etui za kartice v zelo temno vijolični barvi s sivim potiskom, doma pa nisem imela nobenega primernega trakca. Če sedaj pomislim, tudi gumbka ne bi našla. No, sem pač kroj podaljšala in naredila poklopec. Je sedaj etui primeren tudi za tiste, ki jim zapenjanje z gumbkom ni bilo pri srcu.


Da je kompletek popoln, je zraven še minika :)

nedelja, 14. november 2010

Sončni kompletek


Tako ga je poimenovala Sonja. Pa je res sončen, kajne? Čeprav je fotografiran pod lučjo, zato so na vsaki od treh fotk drugačni odtenki. Ampak te dni, ko so dnevi že tako krajši, enostavno ni mogoče, da bi čakala na sonce in močno dnevno svetlobo.

Prvič sem všila svojo etiketko v etui za kartice. Se moram prav opomniti, da ne pozabim. Ponavadi se spomnim šele takrat, ko je izdelek že tipi topi zašit :S


Tokrat sem poleg etuija naredila še darilno škatlico, so barve kar same klicale po tem. In kompletek je prav posrečeno izpadel, je bila tudi naročnica zadovoljna, čeprav škatlice ni pričakovala. No, ravno takšni trenutki me najbolj veselijo, ko mi uspe skupaj spraviti kakšno majhno presenečenje :)

Nekaj NE-ČB

Prav osvežujoče je, ko vsake toliko časa le dobim naročilo za minike v pisanih barvah. OK, saj črnobele so kjut, ampak se jih kljub vsemu včasih majčkeno naveličam in vzamem v roke poživljajoče koščke blaga. Takšno je bilo tole blago s pisanimi srčki. Verjetno je odveč dodajati, da je minika odfrlela od doma še topla. Pa ne h kakšni šolarki, za kar sem jo namenila, ampak k moji vrstnici, ki se ji je zdelo fajn, da bo minika v torbici med vso ''kramo'' dobro vidna.


Naslednja je lepotička s turkiznim potiskom. Tudi ta ima svojo zgodbo. Nastala je iz Nikinih nikoli nošenih hlač, kupljenih na razprodaji. To je pa tako, če kupim hlače velikosti za 4 leta takrat, ko jih otrok še 2 nima. Sezonsko niso ustrezale, ko bi ji bile prav, je bila zima, poleti pa so ji bile že premajhne. Nič zato. Spodnji del hlačnic sem odrezala in preobrazba v miniko mi je lepo uspela.


Blago z drobnimi rožicami sem pred časom kupila za kakšno poletno oblekico. No, namesto oblekice bodo raje nastajale minike, čeprav v eni škatli pa še čuvam kose, za katere upam, da bodo nekoč oblačila postali :)))



Rjavo blago je super elegantno. Tkano je z različnimi vzorčki in na spodnjih fotkah je ena minika, slikana z obeh strani. Upam, da mi v kratkem uspe sestaviti še etui za kartice, ker se mi zdi, da bo krasno izpadel.


Vijolična minika ima zanimiv ''kosmat'' vzorček.


Za konec pa še že znane pisane pikice ... saj ne vem, a je letos kakšna posebna pikasta moda ali so enostavno večini tako všeč. Ker to blago je tudi kupljeno pred štirimi leti. Iz rdeče različice mi je celo uspelo zašiti en pajacek za Niko, ko je bila še v vozičku.

Lepo po vrsti ...

... kot so hiše v Trsti :)))
En kupček izdelkov se je nabral, ki čakajo na objavo. Kako enostavno je poklikati in napisati par besed za objavo na FB-ju, na blogu pa si vseeno zaslužijo malo več spremnega besedila.


Najprej je tukaj voščilnica za krst deklice. Ja, vem, da bi h krstu sodila voščilnica s kakšnim bolj simbolnim motivom, pa pri sestavljanju enostavno nisem bila tako razpoložena. Izbrala sem nežne papirje, metuljčka in vijugice iz nahrčkane zaloge (hvala Sonja) in nekaj bleščečih kamenčkov. Na koncu sem z zadovoljstvom ugotovila, da v mojem ustvarjalnem kotičku kljub papirčkanju ne vlada razdejanje, ampak sem v nekaj minutah lahko vse pospravila nazaj na svoje mesto. Prav fajn občutek :)


četrtek, 4. november 2010

Zaključena generalka in nov podpis

Urejanje moje ustvarjalne krame je za nekaj časa zaključeno. Do trenutka, ko bom spet začutila, da je stanje nevzdržno. Res nisem mogla več v miru delati, ker me je ves čas preveval občutek nelagodja, ko sem se ozrla naokrog. V lovljenju rokov, ki sem si jih zadala za izdelavo naročil, sem se lotila pospravljanja. Najprej sem mislila samo pospraviti kupe blaga, zadrge in trakce iz vreč v prozorne škatle. Na mizi je vladala totalna zmešnjava. Škatle, pokrovi od škatel, vsa vsebina premešana, groza! Vsake toliko časa sem se morala lotiti kakšne voščilnice in zmešnjava se je le še večala. No, ko sem enkrat začela, sem se odločila, da bom temeljita. Eno dopoldne sem porabila samo za razvrščanje papirčkov, kartonov in ostale čestitkarske krame. V eno vrečo sem metala ''smeti'', v drugo pa kose, ki jih bodo uporabili otroci v vrtcu. Na steni nad mojo mizo sem dobila dve polički, ki sta res super. A si predstavljate, da je bilo to, kar je na fotki ''potem'', prej vse na mizi in pod mizo? Zdaj je pod mizo prostor prazen in pri tem bo tudi ostalo!

Najprej fotka urejenega kotička, ki pa je že v šivalnem zagonu.

Stanje pred pospravljalno virozo :)

Prevetrila sem tudi dve omari, kjer domuje moj material, in ko sem bila ravno v zagonu, sem uredila še garderobo. Garderobna omara, ki je imela prej prostor za obešalnike, je dobila tri nove police, ki so veliko bolj praktične (hm, so že skoraj polne ;))

Še ena dobra stran poličk je, da je pod njimi dobil prostor nov radio. Tako se mi ne bodo polovico dneva po glavi rolale spremljave iz otroških risank, ampak dobra glasba.

Kanto za smeti sem napolnila z dvakratno količino materiala, kot je na spodnji fotki. In ne, ni mi žal! Rdeča vreča je šla z otrokoma v vrtec, bodo raznorazne papirčke z veseljem uporabili.


Za konec pa me je razveselil poštar s paketkom ''podpisov'' za moje šivane izdelke.