V trgovini Rayher je ena od izložb vsak mesec namenjena ustvarjalcu meseca, kjer se postavi prodajna razstava. Oktobra sem na vrsto prišla jaz. Saj ne, da sem za datum postavitve vedela že maja. Imela sem hude načrte, kako bom naredila eno gajbo novoletnih voščilnic, pol prikolice toaletk in etuijev za mobitel, pa celo mavrično lestvico nakita. Pred mano je bilo dooolgo poletje in nešteto ur časa, kajne?

Ne. Zakaj bi stopila iz svoje kože? Kot da se ne poznam perfektno do potankosti. Tako se je ponovno izkazalo, da je najboljši navdih za ustvarjanje tista ''last minute panic''. No, pri meni se je k sreči raztegnila na štirinajst dni. Noči so se skrajšale, večeri krepko podaljšali in danes, ko sem postavljala izložbo, sem končno dojela, da mi je le uspelo speči, zbrusiti, spolirati, polakirati lepo število kosov nakita. Voščilnice še pridejo na vrsto.

Še vedno upam, da bom v tem mesecu uspela redno dopolnjevati ponudbo in narediti tudi kaj novega. Nujno pa potrebujem par noči z normalnim urnikom spanca.

Skratka, lepo vas vabim, da si v tem mesecu vzamete čas in si pogledate, kaj mi je uspelo pripraviti, sezona obdarovanj se navsezadnje hitro bliža.

 

Ker pa je danes tudi dan, ko mineva leto dni od odprtja Rayherjeve trgovine, smo se s sodelavci posladkali s tortico. Žal mi ni uspelo, da bi jo spekla doma, je bila pa tudi ta iz slaščičarne Plato vrhunska.

Pred časom, ko smo bili povabljeni na piknik k prijateljem, sem razmišljala, kaj prinesti s sabo. Nekaj bi spekla, pa da bi bilo praktično za shraniti v hladilniku / hladilni torbi in bi bilo tudi na pikniku enostavno servirati. Tortica s smetanovim nadevom bi bila super, ker pa sem se tega spomnila šele zjutraj, brez sestavin v hladilniku in s časovnim limitom, ko smo morali biti ob štirih popoldne na cilju, sem se odločila, da vse skupaj zapakiram v plastično posodo. Ob osmih sem šla hitro v šoping po sestavine, spekla biskvit, ga še toplega razrezala, sestavila skupaj nadev in vse skupaj porinila kar v zmrzovalnik, da je bilo hitro ohlajeno. Totalno neklasična priprava sladice, vendar je delovalo, pa še zelo dobra je bila.

 

Danes sem ponovila vajo, s tem, da sem biskvit spekla že včeraj zvečer.

Torej recept je naslednji. Za biskvit potrebujemo:

- 5 jajc

- 20 dag sladkorja (jaz sem uporabila najtemnejšega muscovado)

- 20 dag moke

- dve žlički pecilnega

- limonino lupinico

- žlico temnega kakava v prahu

- 5 žlic vode

- 2 žlici olja

Rumenjake stepemo skupaj s sladkorjem, da lepo narastejo, dodamo vodo in olje. Moko skupaj s kakavom presejemo, dodamo pecilni in limonino lupinico in vmešamo k zmesi rumenjakov. Previdno vmešamo še stepeni sneg iz beljakov.

Pečemo 20-25 minut na 180 stopinjah.  Biskvit sem spekla v klasičnem okroglem modelu. Ohlajenega razrežemo na kocke velikosti 2×2 cm.

Za nadev potrebujemo:

- 0,5 l sladke smetane 

- mascarpone (jaz sem uporabila kar cel 500 g lonček, lahko pa ga daste tudi manj). 

- višnjev kompot

V stepeno smetano vmešamo mascarpone in odcejene višnje.

V plastično posodo ali v skledo (po želji) naložimo plast biskvitnih kock, jih navlažimo, nadevamo plast kreme z višnjami, pa spet plast biskvita, ki ga ponovno navlažimo in zaključimo s plastjo kreme. Pokrijemo in damo ohladit. Če se nam mudi, damo lahko za dobro uro v zamrzovalnik in odhitimo na piknik. 

Za navlažitev sem uporabila sladkorni sirup iz 3 dl vode in 100 g sladkorja, dodala pa sem še tri žlice ruma in 2 dl kompota.

Navedene količine so zadostovale za dve 2-litrski posodi od sladoleda oziroma za 12 oseb.

Dober tek!

Naslednji teden bo pri nas v Rayherju še bolj ustvarjalno kot običajno. Včasih se vprašam, če je to sploh lahko mogoče, saj že tako ves čas nekaj brkljam, lepim, mečkam in ustvarjam. Komaj čakam, da se od mentorice iz Velike Britanije naučim novih trikov in spoznam možnosti uporabe materialov, ki jih najdemo pri nas na Mali ulici.

 

Obiskala nas bo predstavnica podjetja IndigoBlu, med njihovimi izdelki pa med drugim najdemo čudovite gumijaste štampiljke in nekaj jih je že našlo nov dom pri meni. Le še na uporabo čakajo.

Moja naloga je bila, da pripravim izložbo, kjer bo predstavljen IndigoBlu slog ustvarjanja. Začela sem z ozadjem. Na kapa plošče sem nalepila časopisne izrezke in tako pripravljeno ozadje potiskala s štampiljkami. Dodala sem male baročne okvirčke in s sodelavci smo prišli do zaključka, da bi bile takšne ''tapete'' tudi doma prav super. 

Za predstavitev uporabe štampiljk sem naredila še dve strani scrapbook albuma, kjer sem za dekoracijo uporabila tudi dva medaljončka. 

 

Ko sem začela okraševati z zlatimi lističi, za katere so pri IndigoBlu razvili zanimiv način nanosa, me je to tako pritegnilo, da sem lističe uporabila še pri dekoraciji črne pole papirja. Ko enkrat začneš, ne moreš nehati :)

IndigoBlu je tudi ta drevešček, v katerega sem se zaljubila na prvi pogled že spomladi.

Pretekli vikend smo imeli v Rayherju interno izobraževanje in na predavanju sem dobila potrditev tega, kar že dolgo vem. Ustvarjanje je balzam za dušo, terapija za naše živce in dejansko zdravi. Med ustvarjanjem se sproščajo endorfini in zadovoljstvo ob zaključenem projektu je neizmerno. Tako tudi nova izložba ni mogla dočakati fotkanja s pravim fotoaparatom in sem vse poslikala s telefonom. Zato tudi slabša kvaliteta fotk. In opravičilo vsem, ki sem jih zasula z MMS-i, ampak enostavno mi endorfini niso dopustili, da bi se ustavila in sem jih morala poslati :)

Ja, vem, da imam srečo, ker delam v službi, ki mi omogoča takšno izražanje in hvala vsem, ki to opazijo. Nimajo vsi takšne sreče in zato to še toliko bolj cenim!

Pred tremi leti sem bila polno zaposlena s šivanjem prikupnih toaletk. Zašila sem jih toliko, da sem se jih naveličala. Blaga imam doma še vedno ogromno in pred mesecem dni sem se ponovno usedla za šivalni stroj. Izkazalo se je, da so še vedno priljubljene, odziv in  povpraševanje pa sta me lepo presenetila.

Najbolj vesela sem bila deklet, ki moje toaletke že imajo, pa so si po dveh letih uporabe zaželele novih. To je najlepše priznanje, ki ga lahko dobim. Hvala vam!

Ker so črno-bele pikice še vedno ''top of the top'', sem morala v Svet metraže po novo zalogo blaga. Tam pa sem se zaljubila v to prekrasno debelo tkano blago z metuljčki. Iz njega sem zašila veliko potovalno toaletko, pri zadrgi široko 24 cm in visoko 20 cm. Vanjo gredo vse najnujnejše toaletne potrebščine.

Iz ČB pikic je prav tako nastala ena velika toaletka, za dopolnitev kompletka pa še ena srednje velikosti za kozmetične nujnosti.

 

Novost je tudi etui za GSM/pametni telefon. Dimenzije so popolnoma poljubne, od takšnih za dinozavrske starine, do malce večjih za raznorazne 'smartije'.

Za predstavitev na stojnici so toaletke dobile tudi čisto svoje stojalo. Oblepila sem ga z decoupage papirjem in mi bo prišlo še zelo prav. Kadar na njem ne bodo razstavljene torbice, ga bom lahko uporabila tudi za njegov prvotni namen - slastne kolačke :)

 

Za bližajoče se novo šolsko/študijsko leto pride prav torbica podaljšanih dimenzij za pisala.

Na zadnji fotografiji pa so predstavljene možnosti uporabe najmanjše mini toaletke. Jaz imam eno za kartice in eno za drobiž, oziroma kar namesto denarnice. Namenov pa jih lahko najdemo še veliko več.

S polno mero slabe vesti brišem in piham prah s tega pozabljenega internetnega kotička. Ni kaj, pametnega izgovora, zakaj je tako, nimam, zato ga niti ne bom iskala. Tako pač je. Veliko stvari je, za katere mi zmanjkuje časa, no, k sreči ustvarjanje ni ena izmed njih.

Pa bom začela iz obratne smeri. Bomo videli, do katere objave mi bo uspelo priti z izdelki, ki so nastali v zadnjih mesecih.

Zadnji dnevi so v znamenju papirčkanja. Dolgo je vladalo zatišje in se je novonakupljeni material kopičil doma, sedaj pa se je nabralo nekaj naročil in lotila sem se dela. 

Čisto sveža je šaljiva vroča voščilnica za 50-letnika, ki sem ji za modrčkom naredila žepek za prispevke za sladko življenje :)

 

Novorojenčkov nikoli ne zmanjka, tako so nastale tudi nežne voščilnice za dobrodošlico novim članom našega sveta. Deklice, fantki, dvojčki, za vsakega se najde prava.

 

 

Ko se dojenčki privadijo na izzive sveta, v katerega so se rodili, nekatere izmed njih čaka prva fešta. Zato so tukaj vabila in voščila za krst.

 

 

 

V naslednjih letih nabirajo izkušnje na raznoraznih zabavah, rojstnih dnevih in ohcetih, potem pa lepega dne pridejo sami na vrsto za svoj dan ljubezni. 

Kako je meni luštno! Novostim, ki so za preizkusiti, sploh ne pridem do konca. Ta teden so to medaljončki in dodatki iz Rayherjeve ''vintage kolekcije''. Prvi dan sem se še malce bremzala, včeraj pa sem si dala duška. Pripravila sem si scrapbook papirčke z luštnimi motivi in potem se nisem mogla ustaviti. Preizkušala sem različna lepila in lake, da se dobro pripravim na predstavitveno delavnico prihodnji četrtek. 

Všeč mi je, da lahko sestavim šmensi uhančke, šmensi stopnja pa je predvsem odvisna od vzorčka uporabljenega papirja.

 

Potem so tukaj ljubki prstančki s cvetličnim vzorčkom, tako 'mehko' nosljivi in že vem, da bodo za zraven nujni gumbkasti uhančki.

 

 

Vintage videz pride najbolj do izraza pri damskem prstančku in mističnem obesku.

 

Priznam, včasih je za spremembo luštno ustvarjati takšen ''instant'' nakit, ko samo sestaviš kupljene delčke, me pa že pošteno srbijo prsti, da medaljončke skombiniram s poli maso.