Včeraj smo pripravlji nekaj dodatkov, ki sem jih postavila poleg adventnega koledarja(današnja objava). Mislim, da niti na eni fotografiji nisem ujela vseh skupaj, zato danes še ena, ki je pravzaprav le lep uvod v koledar.
Božično žito je tisto, ki manjka, ampak njega niti posejali še nismo.
Torej....
še sem tu in še "delim z vami", se pravi, da me bolezen še ni zagrabila v svoje kremplje in naj tole kar traja in traja.
In naj mojo današnjo objavo spet začnem mogoče malček neobičajno. Prva svečka na venčku se je že prižgala. Venček (kot tisti pravi simbol) in pa adventni koledar lahko v tem času hodita skupaj, se družita, izpopolnjujeta. Vsakodnevne pripovedi in nova spoznanja bogatijo, širijo obzorje in dajo misliti.....tudi otrokom.
Pa bom kar prepisala prepis(misijonarji Slovenije), ki mi je sedel nekam globoko v srce:
ŠTIRI SVEČE
Štiri sveče so počasi izgorevale.
Prostor je bil popolnoma tih in lahko si slišal njihov pogovor.
Prva je zašepetala: JAZ SEM MIR.
Toda ljudje me ne cenijo in ne zanjo obdržati. Zdi se mi, da mi ne preostane drugega; kot da ugasnem.
Tako počasi, počasi, sveča popolnoma ugasne.
Druga sveča spregovori: JAZ SEM VERA.
Žal ne služim ničemur. Ljudje nočejo vedeti zame in zato nima smisla, da ostanem prižgana.
Komaj je nehala govoriti, jo je lahna sapica ugasnila.
Zelo žalostna pravi tretja sveča: JAZ SEM LJUBEZEN.
Nimam moči, da bi gorela. Ljudje me ne upoštevajo in se ne zavedajo mojega pomena. Svoje drage bolj sovražijo kot ljubijo.
In sveča ugasne.
Nepričakovano ....vstopi v sobo otrok in vidi ugasnjene sveče. Prestrašen zaradi teme pravi: "Ampak lučke, kaj počnete! Morale bi ostati prižgane, strah me je!"
In ko to izreče, zajoče.
Tedaj se oglasi četrta sveča:
NE OBUPAJ, NE JOČI: DOKLER BOM JAZ GORELA, LAHKO ZMERAJ PONOVNO PRIŽGEMO OSTALE SVEČE. Jaz sem UPANJE.
Z objokanimi, a žarečimi očmi, otrok prime svečo upanja in nazaj prižge ostale sveče.
DA UPANJE V NAŠIH SRCIH NIKDAR NE BI UGASNILO.....
Biti otrok, videti in razumeti kot otrok...je nekaj kar moramo v tem času spustiti na plano, ker drugače mogoče ne bomo razumeli
ADVENTNI KOLEDAR
Potrebujemo:
- trši karton za osnove škatlic
- barvne papirje za dekoracijo
- lepilo
- nekaj za "držala" predalčkov(v mojem primeru stiroporne kroglice in žica)
- pisalo za številke
- in nekaj za napolnit predalčke!
Ker nisem tako pridne sorte kot
Mravljice in njene
male mravljinčice, sem na vžigalične škatlice čisto pozabila. Tako sem jih bila primorana sama narediti. In ko sem jih že delala, so kar nekaj večje od malih škatlic, saj sem se letos odločila v polovico njih shranit kocke.
Ker so moji papirji dokaj kvalitetni in ustrezne trdote(ostanki iz tiskarne; pravzaprav prav nič na tem koladarju ni novega, nabavljenega za ta namen ....razen dela notranje vsebine), mi ni bilo potrebno izdelovati pravih vžigaličnih škatlic ampak čisto običajno dno in pa srajčko za dno.
Samo 24 jih je bilo letos potrebnih, kajti odločila sem se za skupni koledar in takšnega, ki bo, ko bo prazen, postal domovanje za vse posebne legice.
Takšna je surova škatlica. Vendar pa sem okrasne papirje dodajala pred sestavjanjem škatlic skupaj.
Poiskati je bilo potrebno še nekaj za "Odpirala" in tu sem uporabila stiroporne kroglice in žico(prve iz zaloge, ki služi za umeščanje vej v vaze in drugo že s častitljivo starostjo nekaj let).
Malce sem kolebala ali naj sestavljam 6x4 ali 4x6. Odločila sem se za varianto 4 kolon in šestih vrstic.
Tako sem po štiri predalčke lepila skupaj na kartonsko osnovo in v stikih med seboj.
Malce gradbeniške taktike, ki vedno pride prav, sploh če želimo doseči večjo trdnost.
Ko vstanem, ko vstanem in si oči pomanem......
Le kakšen neki bi bil otroški adventni čas, če se vanj ne bi prebujali ob takšnem ali drugačnem koledarju? Všeč mi je tista Anjina z vsem, kar bodo skupaj počeli. Pri nas je žal tako, da je planiranje že za en dan naprej prava mala umetnost. Vedno nekdo nekje "fali". Še brezplačne karte za kino predstavo bodo obležale, oziroma verjetno podarjene sosedom.
Navkljub zelo velikim predalom (6x5x10cm), pa so v njih zgolj malenkosti. Kosi posebih kock, ki so bile kupljene v kompletu, pa takole razparcelirane; ali pa po dva čokoladna zlatnika, vitaminski tabletki, dva koščka čokolade.....
Tole je zgolj začasna postavitev, saj na fotografiji manjka še venček.
Ampak ta bo na vrsti jutri.
Ps: Zaradi pozne ure in že polnih predalčkov, se mi le teh ni dalo več prestavljati sem ter tja. Naredila sem jih v skupinah po šest. V tej izvedbi na fotografiji so pomešani. Lahko pa jih postavljamo v ravne vrste po skupinah ali kako drugače.
In da ne bomo pozabili, da je to resnično čas, ko bolj kot kdaj drugič mislimo na druge in jim poklanjamo pozornost, bo z nagradico na svojem blogu poskrbela tudi Vladka. V nedeljo bo žrebala darilce, ki ga bo nekdo prejel.
