Zunaj se skozi meglice, ki jih vsake toliko časa razbijejo žarometi mimovozečih avtomobilov, že slutijo prvi obrisi novega dne. Prva adventna nedelja je danes.Saj niste pozabili?
Sicer mi ni povsem jasno kam in kako je šel november. Kot bi ga nekdo malo priškrtnil. Kot bi ga nekdo letos naredil malo takšnega "poroznega" in je kar izgineval, brez da bi sploh lahko kaj dosti vplivala na to. To mi ni všeč.
Tako bom v današnji objavi le zbrala skupaj nekaj novemberskih utrinkov. Od tu in tam, malo mešano in zmešano.
Potrebovala sem manjše kartončke.Tisto nekaj v stilu, da nekam zapišeš svoje podatke, da lahko nekomu na majhnem poveš kdo si. Da je še kolikor toliko okusno na pogled in hitro narejeno, brez prevelike izgube časa in brez velikega premišljevanja o materialih. Sem se odločila kar za eko karton, ker je pač tisti trenutek sovpadal s postavitvijo neke razstave, na hitro oblikovala računalniški tekst za notranjost, narezala kartončke in poizkala nekaj različnih ostankov trakov, rafije in jih uporabila za malenkost dekoracije. Tako sem na majhne koščke tudi želela prenesti različne kombinacije pri eko kartonu, ki se letos nekako pojavljajo tudi na voščilnicah.
Tudi tisti na prvi fotografiji bi lahko bili ti kartončki, vendar niso. Tisti prvi so mišljeni kot namizna dekoracija ob pogrinjku.In tudi slednji niso to, ker so pač samo mini voščilnica, ki jo lahko priložimo darilu.
V eni barvni kombinciji ste jih že videli, tokrat narejeni še v drugačnih barvnih izborih, z drugačnim trakom/vrvico naokoli.
In sem ter tja sem celo naredila kako voščilnico. Tale je malo bolj velike sorte in mi pravzaprav ni med ljubimi. Ne vem zakaj. Mogoče zato, ker sem takrat delala pod nekim pritiskom in sem se zaradi tega počutila nekako "prisiljeno".
Mogoče še en delavnični utrinek, kjer so presenetljivo dobro ustvarjali otroci. Za intermeco, drugačne gibe, drugačne barve sem naredila še nekaj majhnih in preprostih zveščičev, iskala različne izvedbe za pakirne škatlice, ki jih bo prinašal ali Miklavž ali kasneje kdo drug.
Čeprav ga še ni konec (novembra mislim), pa se jaz vendarle nekako že danes poslavljam od njega.Za prihodnje dni namreč vem, da bodo kar nekam padli. Povsem podobo kot celotni november.
Ps: z mize me prijazno in vztrajno pogledujejo štempiljke s slovenskimi prazničnimi napisi, ki sem jih kupila pri
Vladki. Seveda jih bo treba preizkusit, obudit v življenje. Hvala Vladka. Čudoviti so!
