češčina

From Wiktionary, the free dictionary
Jump to navigation Jump to search
See also: češćina

Old Czech

[edit]

Etymology

[edit]

From češský +‎ -ina.

Pronunciation

[edit]
  • IPA(key): (13th CE) /ˈt͡ʃɛʃt͡ʃina/
  • IPA(key): (15th CE) /ˈt͡ʃɛʃt͡ʃina/

Noun

[edit]

češčina f

  1. Czech (language)

Declension

[edit]

Descendants

[edit]
  • Czech: čeština

Further reading

[edit]
  • češčina”, in Příruční slovník jazyka českého (in Czech), 1935–1957
  • češčina”, in Slovník spisovného jazyka českého (in Czech), 1960–1971, 1989
  • češčina”, in Internetová jazyková příručka (in Czech)

Slovene

[edit]

Etymology

[edit]

From čéški +‎ -ina.

Pronunciation

[edit]
  • IPA(key): /t͡ʃéːʃt͡ʃina/

Noun

[edit]

čẹ̑ščina f

  1. Czech (language)
    češčina je Evropski jezikCzech is a European language

Usage notes

[edit]
  • The noun form is generally used only as the subject of a sentence. In the predicate, the adverbial form čéško is used.

Inflection

[edit]
The diacritics used in this section of the entry are non-tonal. If you are a native tonal speaker, please help by adding the tonal marks.
Feminine, a-stem
nominative čéščina
genitive čéščine
singular
nominative
(imenovȃlnik)
čéščina
genitive
(rodȋlnik)
čéščine
dative
(dajȃlnik)
čéščini
accusative
(tožȋlnik)
čéščino
locative
(mẹ̑stnik)
čéščini
instrumental
(orọ̑dnik)
čéščino
[edit]

Further reading

[edit]
  • češčina”, in Slovarji Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, portal Fran