Sipohi Sosonijon

Artişi Soconī, Sipohi Eronşahr (porsiji mijona: Spāh-ī Ērānšahr) — laşkarijon va sipohjoni muhofiz şohu kişvar dar zamoni hukumat Soconijon bar Eron.

Nerūhoi musallahi Sosonijonro sipoh (porsiji mijona: spāh > porsiji boston: spāda-) menomidand, ki buzurgtarin jagoni on gund (porsiji mijona: gund)^[1] budavu 5 000 sarbozro dar bar megirifta va farmondehaşro gundsolor (porsiji mijona: gund-sālār) mexondand^[2]. Har gunde az cand dirafş (porsiji mijona: drafš) taşkil meşud, ki har kadome 1 000 sarboz doşt. Har dirafşe az du vaşt (porsiji mijona: wašt) taşkil meşud, ki har kadome 500 sarboz doşt. Har vaşte az cand tahm (porsiji mijona: tahm)^[3] sozmon mejoft, ki har kadome 100 sarboz doştand. Har tahme az cand rada (porsiji mijona: radag)^[4] taşkil meşud, ki har kadome 10 sarbozro dar bar megirift. Farmondehi dirafş dirafşsolor (porsiji mijona: drafš-sālār)^[2], farmondehi vaşt vaştsolor (porsiji mijona: wašt-sālār)^[2], farmonehi tahm tahmdor (porsiji mijona: tahmdār)^[5] va farmondehi rada ehtimolan radabon (porsiji mijona: *radagbān) nomida meşud.

Farmondehi sipoh sipahbad (porsiji mijona: spāhbed) xonda meşud^[6]. Dar şohanşohiji Sosonī balandpojatarin maqomi nizomī pas az şohanşoh artişdoron-solor (porsiji mijona: artēštārān-sālār) bud^[7]^[8], ki bino bar qarinaho, unvoni digare baroi «Eron sipohbed» (porsiji mijona: Ērān spāhbēd) ast, ki to zamoni podşohiji Xusrav Anūşervon bolotarin maqomi nizomī dar şohanşohiji Sosonijon bud^[9].

Bo tavaççuh ba hamnomiji jagonhoi razmiji sipohi Armaniston bo Eron dar zamoni Sosonijon, metavon guft, ki şumori nerūho dar jagonhoi razmiji sipohi Sosonijon niz bo sipohi Armaniston hamsonu barobar budaast. Cunonci, dar sipohi Armaniston har gund az du jo se dirafş taşkil mejoft va dirafş niz, agar onro bo kohort (jagoni razmiji sipohi Rum, ki ma'mulan az 500—600 sarboz taşkil meşud) hamsançī kunem, az du vaşt sozmon mejoftaast. Dar sadahoi IV—V milodī nerūhoi razmiji podşohiji Armaniston az sipohho (har kadome 10 hazor sarboz doştaand), gundho (2 000 — 3 000 sarboz), dirafşho (1 000 sarboz), vaştho (500 sarboz) va hamcunin jagonhoi xurdtar — sadaho va dahaho taşkil meşudaand. In soxtori sozmoniji sipohi Armaniston hamsonihoi bisjore bo sipohi Rum va beştar az on bo sipohi Eron dar zamoni podşohiji Sosonijon doşt^[10]. Az devorniviştahoi sipohijoni Sosonī dar kunişti jahudijoni şahri Dura-Evropos metavon donist, ki sadaho tahm va dahaho rada nomida meşudaand^[3].

Cunone ki az çadvali radabandiji sipohi Sosonijon dida meşavad, soxtori sipohi Sosonijon ba soxtori artişhoi imrūzī nazdiktar ast. Cunonci, az rūi şumori nerūho rada bo otdelenie, tahm bo rota, vaşt bo batalьon, dirafş bo polk, gund bo brigada va sipoh bo divizija barobar ast. Bo hamin qijos, razmovar bo serƶant jo starşina, tahmdor bo lejtenant jo kapitan, vaştsolor bo major, dirafşsolor bo polkovnik, gundsolor bo general-major jo general-lejtenant va sipahbad bo general-polkovnik jo generali artiş barobar budaand.

Ezoh

↑ Tafazzoli A. Sasanian Society. I. Warriors. II. Scribes. III. Dehqāns. N.Y., 2000.
↑ ^2.0 ^2.1 ^2.2 Kaveh Farrokh, Gholamreza Karamian, Katarzyna Maksymiuk. A Synopsis of Sasanian Military Organization and Combat Units, Siedlce-Tehran 2018. — ISBN 978-83-62447-22-0. — c. 13
↑ ^3.0 ^3.1 Asha R. The Dates in the Pahlavīg and Pārsīg Inscriptions of Durā (Europos). 7 Janvar 2022 sançida şud. Bargirifta az sarcaşmai avval 7 avgusti 2016.
↑ Dmitriev V. A. Voennaja razvedka v sasanidskom Irane: organizatsija dejatelьnosti i istocniki informatsiji // Vestnik Niƶegorodskogo universiteta im. N. I. Lobacevskogo. 2016. № 1. S. 9-22. Prim. 12 na str. 18
… Vprocem, iz srednepersidskix epigraficeskix istocnikov seredinы III v. n. e. (graffiti v Dura-Evropose, datiruemыe 253 g.) izvestno o suщestvovaniji armejskix pistsov (vidimo, bolee nizkogo ranga, neƶeli dabīr-i sipāh), nazыvavşix sebja dibīr-ī tahm i dibīr-ī radag [24, c. 244; 25].
↑ Nikonorov V. P. K voprosu o parfjanskom naslediji v sasanidskom Irane: voennoe delo // Tsentralьnaja Azija ot Axemenidov do Timuridov: arxeologija, istorija, etnologija, kulьtura. Materialы meƶdunarodnoj naucnoj konferentsii, posvjaщennoj 100-letiju so dnja roƶdenija Aleksandra Markovica Belenitskogo (Sankt-Peterburg, 2-5 nojabrja 2004 goda) / Otv. red. V. P. Nikonorov. SPb., 2005. S. 145. sn. 18
V dokumente Nov 280 iz arxiva Staroj Nisы figurirujut dva litsa, nosjaщie zvanie tgmdr («nacalьnik tagmы»), sostojaщee iz dvux castej — grec. «τάγμα» («legion») i parf. dār («nacalьstvujuщij»). Predpolagaetsja, cto eto zvanie — kalьka s rimskogo voennogo termina v greceskoj peredace «τάγματάρχος» ‘nacalьnik legiona’, pojavivşeesja v parfjanskom voennom leksikone kak raz v svjazi s deportatsiej voinov Krassa v vostocnыe rajonы Parfii, gde oni bыli organizovanы v otrjadы pod nacalom parfjanskix tagmadarov i, v tom cisle, trudilisь na selьskoxozjajstvennыx rabotax [Dьjakonov, Livщits 1966: 148—152]. Kstati, slovo «tagma» v pexlevijskoj forme tḥmy kak oboznacenie voinskogo podrazdelenija zafiksirovano v nadpisi, ostavlennoj sasanidskimi soldatami v sinagoge Dura-Evropos [Lukonin 1987: 266, primec. 62].
↑ Daryaee, Touraj. Sasanian Persia: The Rise and Fall of an Empire. — ISBN 978 1 85043 898 4
↑ W. Sundermann. ARTĒŠTĀRĀN SĀLĀR, Encyclopædia Iranica. Vol. II, Fasc. 6, p. 662
↑ Dьjakonov M. M. Ocerk istoriji drevnego Irana. M., 1961. S. 291
↑ Artēštārān-sālār // Donişnomai Eron, ç. 2, 2503. 23 oktjabri 2012 sançida şud. Bargirifta az sarcaşmai avval 23 oktjabri 2012.
↑ Ajvazjan A. Terminologija organizatsionnoj strukturы Armjanskoj Armiji v IV—V vv. // A. Ajvazjan. Armjano-persidskaja vojna 449—451 gg. Kampaniji i sraƶenija.- Erevan: Voskan Erevantsi, 2016; SPb.: Aletejja, 2017.

[Tafazzoli-1] Tafazzoli A. Sasanian Society. I. Warriors. II. Scribes. III. Dehqāns. N.Y., 2000.

[Synopsis-2] 2.0 ^2.1 ^2.2 Kaveh Farrokh, Gholamreza Karamian, Katarzyna Maksymiuk. A Synopsis of Sasanian Military Organization and Combat Units, Siedlce-Tehran 2018. — ISBN 978-83-62447-22-0. — c. 13

[Asha-3] 3.0 ^3.1 Asha R. The Dates in the Pahlavīg and Pārsīg Inscriptions of Durā (Europos). 7 Janvar 2022 sançida şud. Bargirifta az sarcaşmai avval 7 avgusti 2016.

[4] Dmitriev V. A. Voennaja razvedka v sasanidskom Irane: organizatsija dejatelьnosti i istocniki informatsiji // Vestnik Niƶegorodskogo universiteta im. N. I. Lobacevskogo. 2016. № 1. S. 9-22. Prim. 12 na str. 18
… Vprocem, iz srednepersidskix epigraficeskix istocnikov seredinы III v. n. e. (graffiti v Dura-Evropose, datiruemыe 253 g.) izvestno o suщestvovaniji armejskix pistsov (vidimo, bolee nizkogo ranga, neƶeli dabīr-i sipāh), nazыvavşix sebja dibīr-ī tahm i dibīr-ī radag [24, c. 244; 25].

[Никоноров-5] Nikonorov V. P. K voprosu o parfjanskom naslediji v sasanidskom Irane: voennoe delo // Tsentralьnaja Azija ot Axemenidov do Timuridov: arxeologija, istorija, etnologija, kulьtura. Materialы meƶdunarodnoj naucnoj konferentsii, posvjaщennoj 100-letiju so dnja roƶdenija Aleksandra Markovica Belenitskogo (Sankt-Peterburg, 2-5 nojabrja 2004 goda) / Otv. red. V. P. Nikonorov. SPb., 2005. S. 145. sn. 18
V dokumente Nov 280 iz arxiva Staroj Nisы figurirujut dva litsa, nosjaщie zvanie tgmdr («nacalьnik tagmы»), sostojaщee iz dvux castej — grec. «τάγμα» («legion») i parf. dār («nacalьstvujuщij»). Predpolagaetsja, cto eto zvanie — kalьka s rimskogo voennogo termina v greceskoj peredace «τάγματάρχος» ‘nacalьnik legiona’, pojavivşeesja v parfjanskom voennom leksikone kak raz v svjazi s deportatsiej voinov Krassa v vostocnыe rajonы Parfii, gde oni bыli organizovanы v otrjadы pod nacalom parfjanskix tagmadarov i, v tom cisle, trudilisь na selьskoxozjajstvennыx rabotax [Dьjakonov, Livщits 1966: 148—152]. Kstati, slovo «tagma» v pexlevijskoj forme tḥmy kak oboznacenie voinskogo podrazdelenija zafiksirovano v nadpisi, ostavlennoj sasanidskimi soldatami v sinagoge Dura-Evropos [Lukonin 1987: 266, primec. 62].

[Daryaee-6] Daryaee, Touraj. Sasanian Persia: The Rise and Fall of an Empire. — ISBN 978 1 85043 898 4

[7] W. Sundermann. ARTĒŠTĀRĀN SĀLĀR, Encyclopædia Iranica. Vol. II, Fasc. 6, p. 662

[8] Dьjakonov M. M. Ocerk istoriji drevnego Irana. M., 1961. S. 291

[9] Artēštārān-sālār // Donişnomai Eron, ç. 2, 2503. 23 oktjabri 2012 sançida şud. Bargirifta az sarcaşmai avval 23 oktjabri 2012.

[Айвазян-10] Ajvazjan A. Terminologija organizatsionnoj strukturы Armjanskoj Armiji v IV—V vv. // A. Ajvazjan. Armjano-persidskaja vojna 449—451 gg. Kampaniji i sraƶenija.- Erevan: Voskan Erevantsi, 2016; SPb.: Aletejja, 2017.

[1]